STA novice / Od sredine novembra večje varstvo sindikalnih zaupnikov, delavcem tudi pravica do odklopa

Kot so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti, bo sredi novembra skladno z zadnjo novelo zakona o delovnih razmerjih uveden izboljšan sistem varstva delavskih predstavnikov.

Številni primeri nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov v preteklosti, denimo v Lidlu, v podjetjih Prodnik, Infrastruktura Bled, Arriva Dolenjska in Primorska ter številni drugi, so po navedbah ministrstva pokazali potrebo po učinkovitejšem varstvu sindikalistov. Ob tem je bilo treba zadostiti tudi zahtevam konvencije Mednarodne organizacije dela in evropske direktive, ki zahtevata učinkovito zaščito delavskih predstavnikov.

Sindikalnim zaupnikom se bo tako morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev, hkrati pa jim bo pripadalo višje nadomestilo plače v času prepovedi opravljanja dela (v višini 80 odstotkov namesto dosedanjih 50 odstotkov plače). Zadnja novela zakona določa tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada za povračilo nadomestil delavcem v primeru, da sodišče prve stopnje ugotovi zakonitost odpovedi.

"S spremembami ščitimo delavske predstavnike pred povračilnimi ukrepi kapitala, kadar predstavniki dela zahtevajo boljše pogoje dela ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Do sedaj je zakonodaja dopuščala, da so podjetja aktivne in glasne delavske predstavnike odpustila brez pravega razloga. S tem so ta podjetja obglavila sindikalno gibanje, čeprav so pozneje na sodišču izgubila in delavca ponovno zaposlila. A namen - utišanje organiziranega delavstva - je bil takrat dosežen," so na ministrstvu povzeli besede državnega sekretarja Dana Juvana.

Določbe novele zakona glede zaščite sindikalnih zaupnikov so v usklajevanjih med socialnimi partnerji, ki so stekla decembra 2022, sprožile tudi največje nasprotovanje delodajalcev.

Prva različica je šla junija lani v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Oktobra so vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno. Vlada je na koncu, da bi se izognila kazni Evropske komisije v višini 1,5 milijona evrov, v naglici v DZ poslala neusklajeno novelo, ta pa jo je na začetku novembra potrdil.

Novela zakona o delovnih razmerjih, ki je začela veljati sredi lanskega novembra, je na podlagi dveh evropskih direktiv delavcem prinesla tudi pravico do petih dni neplačanega dopusta za oskrbo oz. nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. Iz evropske zakonodaje je v slovenski pravni red prenesla tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu.

Med drugimi rešitvami v korist delavcev so ukrepi, vezani na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela in pravica do odklopa. Za ureditev slednje prav tako velja enoletno prehodno obdobje. V praksi bo to pomenilo, da delavcu zunaj delovnega časa ne bo treba preverjati sporočil na pametnih napravah in družbenih omrežjih ter elektronske službene pošte ter odgovarjati na klice delodajalca. Ukrepe, vezane na to pravico, morajo delodajalci v Sloveniji prav tako sprejeti do 16. novembra.