STA novice / Zasedanje Evropskega parlamenta tudi v znamenju sestavljanja nove evropske komisije (ozadje)

Von der Leyen je nameravala sestavo komisije v Evropskem parlamentu predstaviti že minulo sredo, a jo je preložila na torek. Do zamude pri sestavljanju Evropske komisije prihaja, potem ko je 6. septembra od kandidature za komisarja iz Slovenije odstopil Tomaž Vesel. Vlada je nato v ponedeljek za komisarsko kandidatko nominirala Marto Kos, o kateri pa mora zdaj za vlado nezavezujoče mnenje dati še parlamentarni odbor za zadeve EU.

Tiskovni predstavnik komisije Eric Mamer je v petek dejal, da von der Leyen še vedno namerava predstaviti svoj kolegij v torek.

Da je srečanje konference predsednikov s predsednico komisije še vedno predvideno za torek, je dejala tudi tiskovna predstavnica parlamenta Delphine Colar. Po njenih besedah so von der Leyen povabili na pogovor o strukturi in portfeljih prihodnje komisije. Ali bodo takrat na voljo vse informacije - torej tudi imena kandidatov - ali pa bo šlo zgolj za splošno razpravo, pa je v rokah predsednice komisije, je dodala Colard.

Po pisanju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) naj bi si v Bruslju prizadevali, da bi slovenska vlada kandidaturo Kos komisiji pisno potrdila, čeprav se še ni predstavila odboru DZ.

Von der Leyen bi lahko tako v torek predstavila celotno komisarsko ekipo, pri čemer bi v opombi zapisala, da mora slovensko kandidatko zaslišati še pristojni odbor v nacionalnem parlamentu. Druga možnost pa naj bi bila, da predsednica svoj prihodnji kolegij predstavi brez kandidata oziroma kandidatke iz Slovenije. Pri tem bi morala navesti, kateri resor bi državi pripadel, je v petek še pisal FAZ.

Če von der Leyen še ne bo imela popolnega seznama komisarjev, poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) pričakuje, da bo v Strasbourgu podrobneje prestavila pristojnosti posameznih resorjev, je dejal za slovenske novinarje pred začetkom plenarnega zasedanja.

Matej Tonin (EPP/NSi) pa vidi dve možnosti. Prva je, da se bo načelno pokazala razdelitev resorjev. "Lahko pa se bo ta čas, ko Slovenija nadaljuje svoje nacionalne postopke, izkoristilo še za nadaljnja usklajevanja in se tudi v torek ne bo nič zgodilo." Tonin je še ocenil, da oblikovanje nove Evropske komisije trenutno poteka najbolj intenzivno.

Ko bo von der Leyen oblikovala svojo ekipo, komisarske kandidate čakajo še zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta. Po neuradnih informacijah se bodo zaslišanja, katerih začetek je bil sprva predviden za 14. oktober, začela 4. novembra.

Tonin in Nemec sta glede zaslišanj omenila dva možna scenarija. Po prvem bi se politične skupine v Evropskem parlamentu dogovorile za podporo komisiji "v paketu", po drugem posamezne politične skupine na zaslišanjih ne bi pozitivno ocenile nekaterih komisarskih kandidatov, kar bi verjetno imelo za posledico, da več šibkejših kandidatov ne bi dobilo zelene luči v parlamentu.

Med šibkejšimi kandidati, ki bi lahko padli na zaslišanju, Tonin vidi tudi Marto Kos. Socialnim demokratom se Kos po besedah Nemca sicer zdi sprejemljiva kandidatka, osebno pa meni, da je kompetentna oseba.

Med pomembnejšimi temami septembrskega plenarnega zasedanja je tudi sredina razprava poslancev z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom o programu šestmesečnega predsedovanja Madžarske Svetu EU, ki se je začelo 1. julija. Madžarska vlada je kot prednostne naloge za svoje polletno predsedovanje opredelila nov evropski sporazum o konkurenčnosti, okrepitev evropske obrambne politike, širitveno politiko, zajezitev nezakonitih migracij, kohezijsko politiko, kmetijsko politiko in reševanje demografskih izzivov.

Orban je sicer že v začetku madžarskega predsedovanja razburil s svojim obiskom v Moskvi, ki ga je Evropski parlament julija obsodil v resoluciji na prvem plenarnem zasedanju v novem sklicu. V resoluciji parlament poudarja, da je Orban z obiskom kršil temeljne pogodbe EU in skupne zunanje politike, zato bi morala Madžarska nositi posledice.

Budimpešta razburja tudi s svojim programom za poenostavljeno pridobivanje dovoljenj za delo in prebivanje, ki od julija vključuje Ruse in Beloruse. O tem bodo evroposlanci s predstavniki Evropske komisije in Sveta EU govorili v sredo. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v začetku meseca pred pristojnim parlamentarnim odborom nova vizumska pravila označila za potencialno grožnjo in potrdila, da je komisija od madžarske vlade zahtevala dodatna pojasnila.

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in bivši italijanski premier Mario Draghi pa bo parlamentarcem v torek popoldne predstavil svoj načrt za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, čemur bo sledila razprava. Draghi v poročilu predlaga daljnosežne spremembe na številnih področjih, med njimi dodatne naložbe od 750 do 800 milijard evrov letno, reformo kohezijske politike EU, prenovo konkurenčne politike in novo industrijsko politiko, katere jedro bi bila strategija za zmanjšanje visokih cen energije v Evropi.

Ob začetku zasedanja bodo evropski poslanci v ponedeljek razpravljali o tem, kako obravnavati nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav znotraj EU. Plenarna razprava s predstavnikom komisije bo sledila odločitvi nemške vlade, da bo po napadu z nožem v Solingenu avgusta s ponedeljkom vnovič uvedla mejni nadzor na svojih kopenskih mejah.

V Strasbourgu bodo ta teden med drugim razpravljali tudi o nadaljevanju finančne in vojaške podpore Ukrajini, vojni na območju Gaze ter razmerah v Venezueli.