STA novice / DZ sprejel pravno podlago za začasno reševanje prostorske in kadrovske stiske v zaporih

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na seji poudarila, da je stanje v slovenskem
zaporskem sistemu alarmantno. Tako polnih zaporov po njenih besedah še nismo imeli, po zadnjih podatkih je zasedenost skoraj 140-odstotna.

Ob tem nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, zagotavljanjem zdravstvenega varstva ter prevozom na obravnave na sodišča. Dodaten izziv pa so kadrovske težave, saj uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov, je navedla ministrica.

Novela tako določa začasne ukrepe, s katerimi bodo v zaporskem sistemu lahko vsaj nekoliko omejili ta tveganja. V njej so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Pogoji, ki jih navaja zakon, so sicer po navedbah ministrice že danes izpolnjeni.

Sprememba zakona daje pravno podlago, da vlada lahko sprejme odlok za izvajanje začasnih ukrepov, katerih večina je po navedbah ministrice že bila v veljavi v času covida. Med njimi je možnost, da bi naloge pravosodnega policista opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodnega policista. Poleg tega sta predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.

Ob tem je Katič zagotovila, da so predvidene ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov.

Rešitve so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so prav tako opozarjali na nevzdržno stanje v zaporih. Po besedah Andreje Živic (Svoboda) so ukrepi, ki jih bo omogočila novela, sorazmerni, večina jih je tudi že bila uveljavljena. Opozorila je, da tolikšna prezasedenost zaporov krši temeljne človekove pravice zapornikov in pripornikov, tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo zaradi neustreznih razmer že obsodilo.

Tudi v SD so novelo podprli. Po besedah Meire Hot bo s konkretnimi in dokazano uspešnimi ukrepi omogočila razbremenitev glede zasedenosti zaporov. Zakon ne zasleduje le cilja izboljšanja varnostnih razmer v zaporih, ampak zagotavlja spoštovanje človekovih pravic zapornikov ter vzpostavlja ravnotežje med varnostjo, učinkovitostjo kazenskih sankcij in spoštovanjem človekovega dostojanstva, je dejala.

Po besedah Milana Jakopoviča (Levica) je eden od razlogov za prezasedenost zaporov posledica velikega števila pripornikov zaradi tihotapljenja ljudi preko državne meje. Spomnil je, da je prejšnja vlada leta 2020 drastično zvišala kazni za to kaznivo dejanje, a ta ukrep ni omejil števila kaznivih dejanj, bil pa je "priročna palica za nabiranje političnih točk". "Posledično nam je ostalo veliko dodatnih problemov, s čimer se soočamo danes," je poudaril poslanec.

Da polovico vseh pripornikov predstavljajo tihotapci ljudi, je opozoril tudi poslanec NSi Franc Medic, ki pa meni, da predlagana novela problematike ne bo rešila. "Namesto da bi
zagrizli v bistvena problema nezakonitih migracij in preslabo plačanih pravosodnih policistov, sprejemamo začasne ukrepe, ki ne bodo odpravili prostorske stiske v zaporih in ne bodo privabili novih prepotrebnih kadrov," je poudaril poslanec.

Novele prav tako ne podpirajo v SDS. Po besedah Andreja Hoivika sta glavna izziva na področju izvrševanja kazenskih sankcij prenizke plače pravosodnih policistov in prostorska stiska v zaporih. Tega pa novela zakona ne naslavlja, je poudaril. Zakon tudi uvaja nove odloke, ki ne bodo imeli omejenega časovnega roka, kar po mnenju Hoivika potencialno ogroža vse prebivalce Slovenije.

V SDS in NSi so predvsem opozarjali, da naj bi zakon omogočal možnost prekinitve prestajanja kazni zapora ali odloga nastopa kazni tudi tihotapcem migrantov. Zato sta poslanski skupini vložili vsaka svoje dopolnilo, s katerim bi v zakon vnesli izjeme, za katere možnost prekinitve zaporne kazni ne bi bila mogoča. To bi veljalo za nekatera hujša kazniva dejanja, med drugim za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje.

Ministrica Katič je pojasnila, da so tujci, ki so v slovenskih zaporih zaradi prepovedanega prehajanja meje, večinoma priporniki, kar pomeni, da zanje prekinitev prestajanja kazni zapora ne bi bila mogoča. Poudarila je tudi, da se pri presoji o prekinitvi prestajanja kazni upoštevajo vsi varnostni zadržki.

Večina poslancev je dopolnila opozicijskih poslanskih skupin zavrnila, so pa sprejeli nekaj koalicijskih.