STA novice / Revizorji EU: Bolj zeleni nacionalni kmetijski načrti se še vedno ne ujemajo s cilji EU

SKP za obdobje 2023-2027 je državam članicam omogočila prožnost pri vključevanju ambicioznih zelenih ciljev EU v njihove načrte. Vse države so izkoristile izjeme od kmetijskih in okoljskih pogojev, nekatere pa so zmanjšale ali odložile izvajanje zelenih ukrepov, ki so nujni za pridobitev evropskega denarja, zato na splošno revizorji ugotavljajo, da v načrtih SKP ni videti bistvenega povečanja zelenih ambicij.

S 378,5 milijarde evrov, ki so bili izplačani v okviru SKP za obdobje 2021-2027, naj bi se zagotovili pravična dohodkovna podpora za kmete, prehranska varnost in možnost preživljanja na podeželju, pa tudi varstvo okolja pred škodo in podnebnimi spremembami, ki lahko neposredno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, so v sporočilu za javnost zapisali na sodišču.

Zelena zasnova skupne kmetijske politike se je po navedbah člana sodišča Nikolaosa Milionisa, pristojnega za revizijo, izboljšala, a bistvene razlike v kmetijskih načrtih držav članih v primerjavi s preteklim obdobjem ni videti. "Sodišče je zaključilo, da se ambicije EU za podnebje in okolje ne kažejo v tistih na nacionalni ravni. Meni tudi, da manjkajo ključni elementi za ocenjevanje okoljske in podnebne smotrnosti," je izpostavil Milionis.

Z novo SKP je bilo uvedenih več pogojev za pridobitev sredstev EU, hkrati pa državam članicam omogočeno več prožnosti pri uporabi nekaterih pravil. Dodane so bile sheme za podnebje in okolje - s katerimi se nagrajujejo prakse, koristne za podnebje, okolje in dobrobit živali - ter potrjeni ukrepi za razvoj podeželja. Oboje je bilo dopolnjeno z zahtevami za dodelitev minimalnega odstotka sredstev za okoljske in podnebne ukrepe, kar so izpolnile vse države.

Vseeno pa revizorji ugotavljajo, da načrti SKP niso bistveno bolj zeleni kot v prejšnjem obdobju. Ker so bile poleg tega kot odziv na proteste kmetov maja 2024 nekatere zahteve glede pogojenosti omiljene (tj. glede kolobarjenja za izboljšanje kakovosti tal, ki zdaj ni več obvezno), utegne biti zeleni učinek načrtov po njihovih ugotovitvah še manjši.

Revizorji so ugotovili tudi, da načrti SKP niso bili dobro usklajeni z zelenim dogovorom, čeprav je ta ena od vodilnih politik EU za podnebje in okolje. V skladu s pravili državam članicam v svoje kmetijske načrte ni treba vključiti ocen prispevkov SKP k ciljem zelenega dogovora.

Revizorji menijo, da samo povečanje obsega ekološko obdelanih zemljišč šteje kot merljiva ciljna vrednost ter da bo ustrezni cilj zelenega dogovora za leto 2030 zelo težko doseči. Analiza revizorjev je pokazala, da je doseganje ciljev zelenega dogovora odvisno predvsem od ukrepov zunaj SKP.

Poleg tega revizorji poudarjajo, da je bil okvir spremljanja za preverjanje zelenih dosežkov SKP poenostavljen, vendar v njem manjkajo ključni elementi (npr. zgolj poročanje o ukrepih za zmanjšanje emisij ni dokaz o dejanskem zmanjšanju).

Sodišče je zato priporočilo, naj se okvir okrepi, zlasti tako, da se določijo jasne ciljne vrednosti in kazalniki rezultatov za merjenje napredka.