STA novice / Maljevac: Oskrbovalci družinskega člana bodo lahko tudi upokojenci

Po sistemskem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati z začetkom letošnjega leta, je bila prva med pravicami na vrsti prav pravica do oskrbovalca družinskega člana. Določa, da oskrbovalec prejme delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če skrbi za dva uporabnika hkrati, pa to delno plačilo znaša 1,8-kratnik minimalne plače. Na voljo ima 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa je v tem času v socialnovarstveni ustanovi, ki ji nudi enak obseg storitev.

Maljevac je v izjavi ob odprtju razstavnega prostora ministrstva na festivalu povedal še, da ministrstvo povečuje sredstva za gradnjo domov za starejše. Tako bo od prihodnjega leta samo za investicije iz proračuna na voljo več kot 40 milijonov evrov, je napovedal. Temu trendu bodo sledili tudi v prihodnje.

V povezavi z reševanjem kadrovske stiske v dolgotrajni oskrbi pa je izpostavil zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki je začel veljati julija.

Hkrati je omenil, da so vlada in sindikati javnega sektorja minuli teden podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona, s katerim bi določili temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025. "Po novem bo enka minimalka. Torej nobena plača ne bo pod minimalno plačo," je pojasnil. Verjame, da bo to pomembno prispevalo k zaposlovanju v domovih za starejše.

Minister je spregovoril tudi na slovesnosti ob odprtju festivala, ki bo potekal do srede. Kot je dejal, je odnos do starejših ogledalo družbe. Prav se mu zdi, da družba prepozna modrost in veščine starejših.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je častna pokroviteljica letošnjega festivala, pa je zbrane pozdravila v videonagovoru. Festival po njenih besedah s svojim geslom Vsi smo ena generacija kaže pot, po kateri je treba iti. Spomnila je, da si je med svojimi cilji zadala skrb za ranljive skupine v družbi. Med slednje sodijo tudi starejši, je poudarila.

Na okrogli mizi Združimo moči za dostopno in varno dolgotrajno oskrbo, ki je sledila, je predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak menila, da omenjeni zakon o začasnih ukrepih za boljše pogoje pri izvajalcih ne bo imel zadostnih učinkov. Kadrov bo še vedno premalo, je posvarila.

Po opozorilu nacionalne koordinatorice za patronažno zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martine Horvat pa ni dovolj kadra, da bi lahko vzpostavljali dva vzporedna sistema. Patronažne medicinske sestre so namreč po njenem pojasnilu čvrsta mreža visoko usposobljenega kadra, a jih je zakon o dolgotrajni oskrbi v celoti prezrl.

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec je medtem opomnila, da morajo ljudje vedeti, kaj lahko pričakujejo ob oddaji določene vloge. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se bo 1. julija 2025 začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Pri tem pa jo skrbi za tiste, ki bodo prejeli denarni prejemek. Na trgu namreč ni dovolj kadra, ki bi lahko nudil ustrezne storitve.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je pozval k potrpežljivosti, saj uvajajo čisto nov sistem. Po njegovem želijo preprečiti, da javna dolgotrajna oskrba postane odvisna od zasebnega sistema. Javni sistem se lahko po njegovem svarilu začne lomiti pri vstopni točki. "Takrat zasebni trg napade s svojo ponudbo," je bil jasen. Prav to je bil po njegovem razlog, da so se odločili, da bodo vstopne točke s 1. januarjem 2025 centri za socialno delo.