STA novice / Vlada pošilja v Bruselj proračunske načrte do leta 2028

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Slovenije sledi spremenjeni zakonodaji EU na področju ekonomskega upravljanja, uveljavljeni aprila letos. Nadomešča dosedanja program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju je morala vsaka država članica pripravljati doslej.

Države članice bodo srednjeročne fiskalno-strukturne načrte pripravljale na vsaka štiri leta in kot je zapisano v danes sprejetem načrtu za obdobje 2025-2028, bo v prihodnjih štirih letih v povprečju dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini 4,5 odstotka na leto.

"Na ta način se določa predvidljiva in stabilna fiskalna pot, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotavljala ustrezen fiskalni napor in je skladna s predhodno usmeritvijo Evropske komisije za Slovenijo," so po seji vlade pojasnili na finančnem ministrstvu.

Po teh načrtih se bo javnofinančni primanjkljaj z 2,9 odstotka BDP v letu 2024 znižal na 1,2 odstotka BDP v letu 2028. Dolg države pa naj bi v tem obdobju zdrsnil do 61,2 odstotka BDP. Zniževanja primanjkljaja bodo omogočile strukturne spremembe, povečana učinkovitost javnih odhodkov, iztek ukrepov energetske draginje in diskrecijski ukrepi na strani prihodkov, piše v dokumentu.

Poleg načrtovane fiskalne politike načrt vključuje tudi glavne reforme in naložbe kot odziv na posebna priporočila v okviru tako imenovanega evropskega semestra in ostale prioritete EU. Med njimi so pokojninska in zdravstvena reforma, pa tudi davčne spremembe in prenova sistema plač v javnem sektorju.

Vlada namerava poslati načrt v seznanitev fiskalnemu svetu, pripravila pa bo tudi ustrezne spremembe zakona o fiskalnem pravilu. Doslej tega še ni storila, ker se je izmenjava mnenj o potrebnih elementih za ustrezen prenos novega evropskega zakonodajnega okvira v nacionalno zakonodajo na ravni EU začela šele lani jeseni, so pojasnili na ministrstvu.

Poleg srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta mora Slovenija najpozneje do 15. oktobra v Bruselj poslati tudi osnutek proračunskega načrta za leto 2025, ki ga je vlada prav tako sprejela danes. Vanj je zapisala glavne usmeritve in elemente glede fiskalnih ciljev ter ukrepov za prihodnje leto, med drugim je znižanje javnofinančnega primanjkljaja predvidela na 2,6 odstotka BDP, kar bo predvsem posledica diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in izteka energetskih ukrepov. Bruto dolg pa naj bi se z letošnjih 67,5 odstotka BDP znižal na 65,4 odstotka BDP.

Da bi srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu prilagodili triletni javnofinančni okvir, je vlada danes potrdila še predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027. Z njim se dodatno določa povprečno rast očiščenih odhodkov države v tem obdobju, dokončno pa ga mora potrditi DZ.