STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Ukrepi, zapisani v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028, bodo srednjeročno zagotovili ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP ter zmanjševanje dolga proti referenčni meji 60 odstotkov BDP. V prihodnjih štirih letih bo v povprečju dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini 4,5 odstotka na leto. Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Slovenije sledi spremenjeni zakonodaji EU na področju ekonomskega upravljanja, uveljavljeni aprila letos.

Poleg srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta je vlada sprejela in Evropski komisiji poslala tudi osnutek proračunskega načrta za 2025. Vanj je zapisala glavne usmeritve javnofinančne politike za prihodnje leto. Med drugim je znižanje javnofinančnega primanjkljaja predvidela na 2,6 odstotka BDP, bruto javni dolg pa naj bi se z letošnjih 67,5 odstotka BDP znižal na 65,4 odstotka BDP.

V veljavni načrt razvojnih programov je vlada uvrstila projekt širitve proizvodnih zmogljivosti brežiškega podjetja Kovis. Za podporo širitvi proizvodnje ter avtomatizaciji in optimizaciji proizvodnih procesov ji bo gospodarsko ministrstvo v treh letih namenilo subvencijo v višini 4,07 milijona evrov.

Prav tako je v načrt razvojnih programov uvrstila projekt vetrne elektrarne Mali Log. Skupna vrednost projekta znaša nekaj več kot tri milijone evrov, financiranje projekta pa je, skladno s sklepom o dodelitvi sredstev, predvideno do konca leta.

V načrt razvojnih programov je uvrstila še projekt krepitve turškega jedrskega upravnega organa. Njegov namen je pomagati temu organu za jedrsko varnost in njegovi tehnični podporni organizaciji, da bi še dodatno okrepila znanje, strokovnost in vodstvene sposobnosti zaposlenih, so pojasnili na vladi. Ocenjen delež uprave za jedrsko varnost v projektu znaša nekaj več kot 200.000 evrov.

Vlada se je seznanila s končnim poročilom revizije o upravičenosti projektnih rešitev za nadgradnjo železniške postaje Jesenice. Poročilo, ki je po besedah ministrice Alenke Bratušek potrdilo, da je projekt potreben, je sicer med drugim razkrilo, da je bila projektantska ocena vrednosti projekta prenizka.

Sprejela je tudi lansko letno poročilo Eko sklada in določila, da se presežek prihodkov nad odhodki v višini tri milijona evrov nameni za povečanje sklada namenskega premoženja, ostali presežek v višini 2,37 milijona evrov pa ostane nerazporejen. Lani je sicer Eko sklad odobril skupaj 1807 kreditov v vrednosti 48,7 milijona evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prerazporedilo pravice porabe sredstev znotraj lastnega finančnega načrta, in sicer v višini 13 milijonov evrov za namen zagotovitve zadostnih pravic porabe za izplačila finančne pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v lanski pozebi in neurjih s točo. Poleg tega je vlada ministrstvu za infrastrukturo prerazporedila šest milijonov evrov za pokritje obveznosti, ki izhajajo iz elementarnih nesreč, ter zagotavljanja varnega in nemotenega izvajanje prometa na državnih cestah in železniških povezavah.

Vlada je ustanovila delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za izvajanje nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030. Vlada je strategijo sprejela 19. junija, s čimer je Slovenija prvič v svoji zgodovini dobila strateški dokument na tem področju. Gospodarski minister Matjaž Han jo je tedaj označil za pomemben mejnik na poti k še bolj inovativni, znanju usmerjeni in gospodarsko odporni prihodnosti.