STA novice / DZ se je seznanil s predlogi vlade za davčne spremembe

Največ časa so si poslanci vzeli za razpravo o predlogu novele zakona o dohodnini, o katerem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da naj bi v Slovenijo privabil novo delovno silo. Eden od ukrepov tako predvideva novo začasno davčno olajšavo za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine. Predlagane spremembe se med drugim nanašajo tudi na obdavčitev normirancev, in sicer z znižanjem meje za vstop v sistem.

Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov, je povedala Katja Božič s finančnega ministrstva.

Jernej Vrtovec (NSi) je nasprotno menil, da z uveljavitvijo predlaganih sprememb pobiranje davkov ne bo prav nič bolj učinkovito in tudi administrativnih bremen ne bo manj. Noveli zakona tako v NSi odrekajo podporo, enako je v imenu poslancev SDS povedal Franc Rosec. Medtem se poslancem koalicije zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, je pa tudi Soniboj Knežak (SD) dejal, da je pomen davčnega postopka prevelik za površno obravnavo, zato bodo v nadaljevanju postopka pozorni na predloge za izboljšave.

V predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je bila največ pozornosti deležna predlagana ukinitev določbe, da se iz javnega vpogleda v podatke evidence trga nepremičnin izključi identifikacijska oznaka nepremičnine. Namen je, da se javnosti prepreči pridobivanje podatkov o strankah posameznih nepremičninskih poslov, je pojasnila državna sekretarka Božič.

A Vrtovec je opozoril, da se bo s tem namesto več reda na trgu nepremičnin povzročilo več zmede. Ukinitvi javnega vpogleda v evidenco trga nepremičnin pa nasprotujejo tudi v koaliciji, saj je Lucija Tacer (Svoboda) povedala, da bodo v nadaljevanju postopka predlagali črtanje te določbe. "Če ima nekdo pet ali več stanovanj, ki jim narašča cena, in s tem plemeniti svoje premoženje, potem nima nobenega razloga, da bi to skrival pred javnostjo," je menila.

Vlada z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predlaga še poenostavitev javne razgrnitve modelov vrednotenja nepremičnin, ukinitev poskusnega izračuna posplošene vrednosti ter prenos zbiranja pripomb javnosti v času javne razgrnitve modelov z občin na geodetsko upravo. Vpliv na vrednosti nepremičnin zaradi posledic naravne nesreče pa naj bi po novem ugotovila vlada s posebnim sklepom.

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov.

Hkrati se bo DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Božič je pojasnila, da se je vlada za to določbo odločila z namenom podpore prizadevanjem zdravstvene politike po zmanjševanju vsebnosti sladkorja v prehrani. Poslanci ji niso nasprotovali, je pa Vrtovec dejal, da zvišanje DDV ne bo prispevalo k zmanjšanju porabe sladkih pijač in izboljšanju zdravstvenega stanja v družbi, nekaj milijonov višji prilivi pa da tudi ne bodo bistveno vplivali na proračunske prihodke.

Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je Božič navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V opoziciji tudi tej noveli nasprotujejo. "Predlagani zakon ne sledi potrebam gospodarstva," je dejal Franc Breznik (SDS), Vrtovec pa je opozoril, da podjetjem prinaša večjo davčno obremenitev ter zmanjšuje možnosti, da se odločijo za zanje primernejši način poslovanja. V koaliciji so bili medtem zadovoljni predvsem z omejitvijo prenašanja davčnih izgub, ki je zdaj neomejeno. "Šokanten je podatek, da si je leta 2023 več kot 17.000 zavezancev s pokrivanjem izgub iz preteklih let zmanjšalo davčno osnovo v skupnem znesku 900 milijonov evrov," je dejal Milan Jakopovič (Levica).

Neenotni so bili poslanci koalicije in opozicije tudi glede predloga novele zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se ureja sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS. S tem se bosta preglednost in nadzor nad prodajo prek avtomatov povečala in posledično bodo davčni prihodki višji, je povedal Bojan Čebela (Svoboda). Rado Gladek (SDS) pa je za še en nepotreben ukrep, ki dodatno obremenjuje podjetja.

Ali so predlogi novel zakonov primerni za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci glasovali še danes. Vlada si želi potrditev celotnega paketa še letos, da bi bile spremembe lahko uveljavljene s 1. januarjem 2025.