STA novice / Iz sodniških in tožilskih vrst ocene o neskladju plačne reforme z odločbo ustavnega sodišča (III)

Po oceni vlade pa se s predlogom zakona v celoti uresničuje odločba ustavnega sodišča iz sredine leta 2023. Kot so zapisali v obrazložitvi, se z novo plačno lestvico in novimi uvrstitvami sodnih funkcij v plačne razrede zagotavlja, da plače funkcionarjev v novem sistemu ne bodo nižje od plač javnih uslužbencev, ki delajo na sodiščih. Zagotavlja pa se tudi "ustreznejša relativna primerljivost med vejami oblasti".

Sodni svet po drugi strani ocenjuje, da predlog zakona ne predstavlja uresničitve odločbe ustavnega sodišča v celoti. Da bi se ob morebitni ponovni oceni ustavnosti plač sodnikov ponovno ugotovilo, da že ugotovljena neustavnost ni bila odpravljena, menijo tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu.

Kot so zapisali v mnenjih, ki so jih posredovali v DZ, še vedno ostaja velika razlika med najnižjo plačo sodnika oz. tožilca in najnižjo poslansko plačo, in sicer šest plačnih razredov, ob tem da poslanci prejemajo še pavšal za delo na terenu v višini med 500 in 800 evri neto.

Izhodiščni plačni razred poslanca se začne šele pri najvišjem plačnem razredu okrožnega sodnika/državnega tožilca, konča pa se višje, kot je uvrščen vrhovni sodnik/državni tožilec, so opozorili v Državnotožilskem svetu in na Vrhovnem državnem tožilstvu.

Pri tem pa imajo, so dodali na Vrhovnem državnem tožilstvu, poslanci možnost, da se že takoj uvrstijo višje od najnižjega plačnega razreda. Sodniki in državni tožilci pa so ob nastopu funkcije vedno uvrščeni v najnižji plačni razred in so povišanja deležni šele ob morebitnem napredovanju.

Sodni svet in Vrhovno državno tožilstvo opozarjata tudi, da je treba paziti na plačne razrede predsednikov sodišč, da ne bodo imeli nižjih plač od vodij oddelkov, ki bodo upravičeni do položajnih dodatkov.

Sodni svet meni, da bi morali biti tudi sodniki upravičeni do dodatka za nezdružljivost funkcij ter da bi moral desetodstotni dodatek, ki je predviden za sodnike in državne tožilce, dodeljene na pristojno ministrstvo, sodnikom pripadati tudi v primeru dodelitve na druga sodišča.

Podobno v Državnotožilskem svetu ocenjujejo, da bi ta dodatek moral državnim tožilcem pripadati ob dodelitvi v druge organe. Vrhovno državno tožilstvo izpostavlja, da bi morali biti do dodatka za prepovedi in omejitve upravičeni tudi državni tožilci ter za pravosodne funkcionarje predlaga določitev dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat.

Sodni svet poleg tega opozarja, da je ustavno sodišče kot rok za odpravo neustavnosti določilo 3. januar 2024 ter da zato nikakor ni sprejemljivo, da bi plačna reforma začela učinkovati 1. januarja 2025 in bila v celoti uresničena do januarja 2028, ampak mora za funkcionarje sodne veje oblasti začeti učinkovati za nazaj, torej od 3. januarja 2024.

Izpostavili so tudi, pa predlog zakona ne zagotavlja mehanizma za učinkovito usklajevanje sodniških plač z rastjo življenjskih stroškov. Plače bi se namreč usklajevale v nižjem odstotku od dejanske inflacije. Kot so opozorili tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu, je neusklajevanje plač z rastjo inflacije eden od z odločbo ugotovljenih razlogov za neustavnost plač sodnikov.