STA novice / Na posvetu predstavili konkretne aktivnosti za čim manj ovir za osebe z invalidnostjo

Številne zaveze iz konvencije o pravicah invalidov ostajajo neuresničene, prekoračenih je več rokov, ki so postavljeni, je uvodoma opozoril predsednik DS Marko Lotrič. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi bila za ljudi z oviranostmi tako kot za vse druge zagotovljena dostopnost tako v notranjem in zunanjem kot tudi v socialnem in virtualnem svetu, je poudaril na posvetu, ki so ga organizirali komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Geodetski inštitut Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da bodo v okviru evropske kohezijske politike podprti denimo projekti aktivne politike zaposlovanja za hitrejši dostop invalidov in starejših do zaposlitve, vzpostavljena pa bodo tudi podporna okolja za boljšo socialno vključenost invalidov. V okviru aktualne perspektive so na ministrstvu že izdali odločitve o podpori nekaterih projektov s temi vsebinami. Sofinanciranje EU pri teh projektih znaša 160 milijonov evrov, je dejal.

Zakonodaja zagotavlja dostopnost in enake možnosti vsem prebivalcem, medtem pa realnost odkriva drugačno stanje, je bila kritična predsednica NSIOS Mateja Toman. Dostopnost po njenem opozorilu ne pomeni le, da za vstop v nek prostor ni treba premagati stopnic. Beseda ima namreč veliko širši pomen in zajema tudi dostopnost denimo do digitalnega prostora, je pojasnila. "Izključevanje celih družbenih skupin ima negativne učinke za celotno družbo," je opomnila.

"Če želimo priti na cilj, potrebujemo dobre ideje, podatke o prostoru, tehnologijo in različna orodja," pa je naštel svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije Roman Rener. Hkrati je prepričan, da vse to v Sloveniji imamo. Del poti je že prehojene, velik del pa še ostaja, je opozoril v uvodnem delu posveta.

V prispevku pa se je osredotočil na del projekta na inštitutu, ki se nanaša na zagotavljanje dostopnosti urbanega prostora za osebe z različno invalidnostjo, tudi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Sodelujejo številne občine, zajem podatkov na terenu pa izvajajo invalidi. V urbanem prostoru so popisali že več kot 5100 ovir, ki jih je treba odstraniti. Želijo zagotoviti, da bo invalid lahko načrtoval pot in videl, kje so ovire.

Ovire je treba odpravljati tudi v turizmu, pa je pozval Blaž Barborič z inštituta. V evropskem projektu Dostopnost turizma za invalide v srednji Evropi, ki so ga začeli lani in se bo končal leta 2026, so do zdaj ugotovili, da je ozaveščenost o tem vidiku turizma slaba. Zaradi tega je ena od nalog projekta povečati ozaveščenost.

V projektu, ki poteka na meji med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, na jugovzhodu Poljske in na meji med Češko in Avstrijo, so identificirali ovire do turističnih storitev in razvili spletni pregledovalnik dostopnosti v sedmih evropskih jezikih. Čaka pa jih še priprava strategije za boljše prostorsko načrtovanje dostopnega turizma v srednji Evropi in izdelava akcijskih načrtov za boljšo dostopnost turizma na vseh treh pilotnih območjih.