STA novice / Sindikat delavcev v pravosodju s pozivom predsedniku vrhovnega sodišča za ureditev plač

Sindikat delavcev v pravosodju ves čas sodeluje pri vzpostavitvi novega plačnega sistema za javne uslužbence in vlaga napore, da bi za zaposlene v pravosodju izboril največ, kar je v danih razmerah mogoče. "Kljub temu pa zlasti pri vrednotenju delovnih mest strokovnih sodelavcev ugotavljamo, da vladna stran predlogom in zahtevam sindikata ne sledi," so uvodoma izpostavili v odprtem pismu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću.

Prepričani so namreč, da gre za eno od skupin zaposlenih v pravosodju, kjer vrednotenje ne ustreza zahtevnosti in vsebini dela, ki ga opravljajo na sodiščih. To izhaja tudi iz analize strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in Bele knjige, ki je prav pri strokovnih sodelavcih ugotovila največji plačni zaostanek, in sicer celo do devet plačnih razredov, so dodali.

Na plačni zaostanek v sindikatu opozarjajo tudi v plačnih pogajanjih, vendar jim vladna stran ne želi prisluhniti. V sindikatu domnevajo, da je srž težave v t. i. orientacijskih delovnih mestih, ki so medsebojno vezana, "zaradi česar je vladno stran strah, da bi odmik pri eni skupni povzročil podobne zahteve pri drugih skupinah". Verjamejo tudi, da je "izvirni greh" pripisati nazivom delovnih mest, ki jih zasedajo strokovni sodelavci, ter nerazumevanju dejanskega položaja strokovnih sodelavcev s strani ministrstva za javno upravo.

V odprtem pismu opozarjajo tudi na pomanjkanje strokovnih sodelavcev na sodiščih. Delo strokovnih sodelavcev je nujno za funkcioniranje sodne veje oblasti, zato v sindikatu menijo, da omenjenega delovnega mesta ni mogoče vrednotiti v okviru vrednotenja uradnikov v preostalem upravnem aparatu. "Prav to pa vladna stran počne," so izpostavili.

Po zadnjem vladnem predlogu je tako pri vseh delovnih mestih, ki jih zasedajo strokovni sodelavci, predlagana uskladitev za štiri plačne razrede. S tem se ohranja enako razmerje s preostalimi državnimi uradniki, na primer svetovalci in višjimi svetovalci na upravnih enotah.

To v praksi pomeni, da bo strokovni sodelavec na delovnem mestu višji pravosodni svetovalec še vedno vrednoten le en plačni razred višje od višjega svetovalca na primer na upravni enoti ali ministrstvu, pri čemer se povsem zanemari kakovostna razlika v njunem delu. V primerjavi s predlagano ureditvijo sodniških plač pa bi to pomenilo, da bi strokovni sodelavci za sodniki zaostali za nadaljnjih skorajda deset plačnih razredov, kar po mnenju sindikata ni sprejemljivo.

Ker kaže, da v okviru obstoječih delovnih mest vrednotenja ne bo mogoče spremeniti, se po mnenju sindikata kot zadnja možnost kaže, da se vezanost na ostala uradniška delovna mesta prekine in oblikujejo ustreznejše ovrednotena nova delovna mesta ter da strokovne sodelavce s sedanjih skupaj z že doseženimi napredovanji, premestijo na nova delovna mesta.

Na Đorđevića so ob tem naslovili poziv, da jih podpre v njihovih prizadevanjih in da od vladne pogajalske skupine zahteva brisanje obstoječih delovnih mest in oblikovanje novih. Po predlogu sindikata bi nova delovna mesta po zahtevanih pogojih ter opisu del in nalog ustrezala obstoječim delovnim mestom, pri čemer bi bila ovrednotena tako, da bi to odražalo zahtevnost in naravo dela ter povezanost s sodniškim delom.

"Menimo, da bi bil ustrezen pribitek osem plačnih razredov namesto sedaj predlaganih štirih, ki bi po eni strani delovno mesto strokovnega sodelavca vsaj nekoliko oddaljil od neprimerljivih klasičnih uradniških delovnih mest, po drugi strani pa bi ga postavil v ustreznejše razmerje do vrednotenja sodniških mest," so med drugim izpostavili v odprtem pismu.