STA novice / V Sloveniji v prihodnjem tednu zasedanje vodne konvencije ZN

"Stanje voda je v svetovnem merilu velik izziv, zlasti pa potreba po čezmejnem sodelovanju, da bi prišli do učinkovitejših sinergijskih učinkov med sabo. Vode ne poznajo ne državnih, občinskih in lokalnih meja, zato je to sodelovanje tako pomembno," je o smislu povezovanja držav na področju voda v okviru konvencije ZN o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov (t.i. vodne konvencije) na novinarski konferenci izpostavil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Opozoril je tudi na trojno planetarno krizo, s katero se trenutno sooča svet - vse od izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja naravnih virov do posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v ekstremnih vremenskih dogodkih in vodni krizi. "Tudi v Sloveniji smo te ekstreme doživeli zlasti s pojavom poplav, nizkih pretokov in tudi suš, kjer lahko pride do podobnih rezultatov katastrof," je dejal in med drugim spomnil tudi na nedavne posledice ciklona Boris v osrednjem delu Evrope in poplave v Bosni in Hercegovini. "Te uničujoče poplave po vsem svetu so na nek način dale vedeti, da se moramo drugače in bolje pripraviti na take dogodke, ki bodo očitno vedno bolj pogosti, ter da spodbudimo stroko, znanstveno in politično delovanje kot tudi vsakdanjo pripravo ljudi na takšne dogodke," je podčrtal vsebinski kontekst zasedanja pogodbenic vodne konvencije ZN v Sloveniji.

Med glavnimi poudarki zasedanja, ki bo potekalo pod sloganom Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti, je izpostavil okrepitev sodelovanja s sosednjimi državami, povečanje odpornosti na podnebne spremembe, potrebo po sodelovanju upravljavcev ter boljše sodelovanje lokalnih skupnosti in posameznikov, da bi preprečili oz. se izognili večjim posledicam ekstremnih dogodkom. "V času podnebnih sprememb ne bo šlo brez tega okrepljenega sodelovanja med državami ter resnih, premišljenih in čezmejno usklajenih ukrepov na vseh ravneh," je ocenil.

V tej luči bo Slovenija po ministrovih besedah na dogodku predstavila tudi domače tehnološke inovacije s področja identificiranja teh situacij in razmer iz zraka.

Aleš Bizjak z ministrstva za naravne vire je predstavil podrobnejši programu zasedanja vodne konvencije med 23. in 25. oktobrom. Ta je sestavljen iz visokega segmenta, splošnega dela zasedanja in 14 stranskih dogodkov. Osrednji del dogodka bo v sredo, ko bo uradno odprtje z nagovori visokih predstavnikov držav ter slavnostnim sprejemom devetih novih držav k konvenciji. "Sklepi visokega segmenta bodo prispevali tudi k razpravam na 29. podnebni konferenci ZN v Bakuju v Azerbajdžanu novembra letos," je poudaril in dodal, da bo Slovenija predvidoma zadnji dan dogodka od Estonije predvidoma prevzela tudi triletno predsedovanje vodni konvenciji.

V okviru predsedovanja si je Slovenija poleg širitve članstva in izvajanja programa za glavne naloge predsedovanja konvenciji zadala predvsem razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih ter uvajanje visokotehnoloških orodij za nadzor in presojo stanja čezmejnih porečij in povodij.

Vodna konvencija, ki trenutno združuje 55 pogodbenic in deluje pod okriljem ZN, je sicer trenutno edini pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje.