STA novice / Državni svet podprl novi plačni zakon

Državni svetniki so danes v razpravi o dopolnjenem predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ocenili, da so bile funkcionarske plače zaradi občutljivosti tematike v javnosti doslej vedno odrinjene na stran in posledično podcenjene. Poudarili so, da je plačna reforma v javnem sektorju nujna, saj so s pridobivanjem kadra v javnem sektorju vedno večje težave, so po seji sporočili iz državnega sveta.

"Državni svet podpira ureditev plačnega sistema javnega sektorja tako, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju ne bo imel več osnovne plače nižje kot je minimalna plača, kar je bila nedopustna praksa," so zapisali. Državni svet obenem predlaga, da se plačna reforma v celoti, torej tudi za funkcionarje, uveljavi s 1. januarjem 2026.

Državni svetniki so prav tako podprli predlog novele zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki po pojasnilih vlade prenaša določbe novelirane evropske direktive o spodbujanju porabe energije iz obnovljivih virov.

V okviru obravnave je državni svet med drugim izpostavil pomembnost zaščite kmetijskih zemljišč in njihovo primarno vlogo pri pridelavi hrane in krme za živali ter s tem zagotavljanje prehranske varnosti. Po mnenju državnih svetnikov bi Slovenija lahko sledila nemški praksi, v okviru katere se fotonapetostni paneli postavljajo na kmetijska zemljišča, ki so se izčrpala zaradi intenzivne kmetijske pridelave, po izteku določenega obdobja pa se tovrstna zemljišča zaradi izboljšanja lastnosti tal ponovno nameni kmetijski rabi.

Državni svet je podprl tudi dopolnjen predlog resolucije o Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030. Državni svetniki so med drugim pozdravili spremembo pri obračunavanju davka na dodano vrednost oziroma njegovo zmanjšanje na pet odstotkov za nakupe gasilske opreme.

Brez podpore državnega sveta pa je ostal predlog novele zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti ter ureja elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi.

Kot ugotavljajo, odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni prisluhnil pomislekom, ki jih je v zvezi z osnovno različico predloga zakona podala pristojna komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagana novela po mnenju državnih svetnikov med drugim še dodatno zaostruje administrativne zahteve in s tem obremenjuje kmete.

Državni svet je na pobudo komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o gozdovih, pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

Zahteva za ustavno presojo se osredotoča na vprašanje ustavne spornosti ureditve postopka priprave in sprejema gozdno-gospodarskih načrtov, kar ima po mnenju državnega sveta pogosto za posledico vedno pogostejše neutemeljene posege v lastninsko pravico na vseh območjih slovenskih gozdov in to z omejevanjem možnega poseka, na podlagi sklicevanja na cilj varovanja okolja.

Slednje po prepričanju državnih svetnikov vodi do protiustavnih posegov v lastninsko pravico, prav tako se na ta način ogroža vzdržno delovanje celotne gozdarske panoge in izgublja konkurenčni položaj te panoge na skupnem evropskem trgu, so še zapisali.