STA novice / Ministri EU podprli sklepe o skupni kmetijski politiki po letu 2027

Kot so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so na zasedanju usklajevali besedila sklepov o skupni kmetijski politiki po letu 2027, ki jih je pripravilo predsedstvo na podlagi razprave na neformalnem zasedanju ministrov pred mesecem dni. Ministrica Čalušić je izrazila zadovoljstvo nad sprejetjem sklepov predsedstva s podporo 26 držav članic.

"Gre za pomembno besedilo, v katerem so izpostavljena pomembna načela glede prihodnje skupne kmetijske poliitke in ki v ospredje postavlja kmete. Oni so tisti, ki bodo s svojimi odločitvami ključno vplivali na to, ali bomo v EU še naprej zagotavljali trajnostno pridelavo zdrave, kakovostne in dostopne hrane ter hkrati prispevali k doseganju ciljev na področju okolja, biotske raznovrstnosti in podnebja ter vitalnemu podeželju," je dejala.

Za Slovenijo je po njenih besedah pomembno, da skupna kmetijska politika ostaja močna, enovita politika, ki prispeva k stabilizaciji dohodkov kmetov, ohranja konkurenčnost kmetijstva in pridelavo na celotnem območju EU ter posebno pozornost namenja družinskim kmetijam.

Na ministrstvu poudarjajo, da je pomembno zagotoviti celovit pristop, ki vključuje prehransko verigo in potrošnike, izboljša položaj kmetov z razvojem kratkih lokalnih verig, spodbuja trajnostne prakse ter varovanje okolja, narave, podnebja in dobrobiti živali. Prav tako je pomembno ovrednotiti ekosistemske storitve kmetijstva ter uravnotežiti tri stebre trajnosti, z močnim razvojem podeželja naslavljati podnebne izzive in pritegniti mlade, obenem pa nadgraditi okvir skupne kmetijske politike za krizno upravljanje. Poleg tega je treba poenostaviti izvedbeni model z večjo prožnostjo za države članice in njihove strateške načrte.

Ministrica se je ob robu zasedanja sestala s komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskijem in mu poročala o škodi v kmetijstvu v Sloveniji, ki je nastala zaradi pozebe in drugih vremenskih nevšečnosti v letošnjem letu. Glede na obseg škode, še zlasti v trajnih nasadih, je Slovenija uradno zaprosila za dodelitev pomoči iz kmetijske rezerve za nadomestitev izpada dohodka prizadetih kmetijskih gospodarstev.

Ministrica je poudarila, da je pomembno za pridelovalce, še zlasti mlade, ponovno vzpostaviti pogoje za nadaljevanje kmetijske proizvodnje. Pri tem je omenila, da je bila pomoč, ki jo je Slovenija prejela v lanskem letu po poplavah prav v tem oziru ključnega pomena. Komisar se je po navedbah ministrstva zavzel za hitro obravnavo slovenske zahteve.

Ministri so poleg priprave na novembrsko zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) dosegli politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto za Baltsko morje ter razpravljali tudi o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi in izzivih v prehranski verigi.

Bili so enotni, da se prehranska veriga, ki je ključna za prehransko varnost in trajnost podeželja, v zadnjem obdobju sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje na ravni EU, kot so podnebne in demografske spremembe, negotovosti na mednarodnih trgih, spremembe v potrošniških navadah, živalske in rastlinske bolezni, označevanje porekla in hranilne vrednosti ter uvajanje novih tehnologij.