STA novice / Vlada in sindikati parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor (daljše)

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec, ki je namestnica vodje vladne pogajalske skupine, gre pri kolektivni pogodbi za javni sektor za ključno in temeljno kolektivno pogodbo, sklenjeno na podlagi plačnega zakona, ki predstavlja pomemben korak v okviru reforme plačnega sistema v javnem sektorju.

Bistveni del kolektivne pogodbe so dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, uskladili so se o višjem plačilu za nadure v določenih pogojih in tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah, je pojasnila v izjavi za medije. Po njenih navedbah ni več predvideno, da bi kolektivna pogodba vključevala orientacijska delovna mesta, "ta se selijo v posamezne panožne oziroma poklicne kolektivne pogodbe".

Zadovoljstvo s parafo so izrazili tudi na sindikalni strani. Kot je pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, je bilo pred današnjimi pogajanji odprtih še več zadev, povezanih predvsem z dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, o katerih so se danes uspeli dogovoriti.

Pojasnil je, da so se danes uskladili tudi o uredbi o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu, ki po novem poleg maksimalnega določa tudi minimalen delež sredstev, ki se morajo nameniti za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Tako so po njegovih besedah razpon določili od 30 do 50 odstotkov.

"Danes je eden od pomembnih trenutkov tega procesa, ki traja dve leti," pa je po današnjih pogajanjih dejal vodja druge sindikalne pogajalske skupine in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Parafa kolektivne pogodbe za javni sektor po njegovih besedah pomeni, da so polje pogajanj zožili. Zdaj so odprta še stebrna pogajanja, kamor se seli ključna pozornost, je pojasnil.

Na stebrnih pogajanjih, ki potekajo v teh dneh, morajo pogajalci namreč še dokončno uskladiti kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti. Na krovni ravni pa jih čaka še uskladitev krovnega dogovora, predvidoma se bodo znova zbrali v začetku novembra. Počivavšek meni, da bi se o tem lahko uskladili v relativno kratkem času, saj so že sproti evidentirali posamezne vsebine, ki bodo vključene v dogovor.

Podpis vseh potrebnih dokumentov je predviden v prvi polovici novembra. Tako na sindikalni kot vladni strani verjamejo, da bo do tega prišlo še pred 15. novembrom. "Vsa pogajanja in dogovori ne vzbujajo neke nevarnosti, da ne bi prišlo," je dejala Ramšak Pešec.

So pa vladni in sindikalni pogajalci danes podpisali tudi dogovor, da bo vlada, če se to ne bi zgodilo, po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem bo sicer DZ odločal v četrtek, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Dogovor je za zdaj podpisalo 26 sindikatov, a na vladni strani pričakujejo, da jih bo k podpisu pristopilo še več, saj na današnjih pogajanjih vseh ni bilo.

Kot je pojasnila Ramšak Pešec, se lahko v skladu z dogovorom sprejme nov zakon, po katerem bi se tudi po 1. januarju 2025 uporabljal star plačni zakon, lahko pa se tudi premakne datum uveljavitve novega zakona. "Ampak dejansko v tej smeri ne iščemo nobenih rešitev, ker vso energijo, čas, voljo in znanje vlagamo v to, da dejansko pride do dogovora in sklenitve kolektivnih pogodb," je poudarila.

Obenem je navedla še, da ni predvideno, da bi se predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v parlamentarnem postopku dopolnjeval.

Predlog zakona prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Po predlogu nihče ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Z zakonom bi tudi določili način usklajevanja plač z inflacijo, predvidene so tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bi v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.