STA novice / Predlogi vseh šestih davčnih zakonov pripravljeni za sprejem

V davčnem paketu so poleg predloga novele zakona o dohodnini, ki so mu člani odbora posvetili največ časa, še predlogi novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile večinoma uveljavljene s 1. januarjem 2025.

Vlada je nameravala z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin iz javnega vpogleda v podatke evidence trga nepremičnin izključiti identifikacijsko oznako nepremičnine. S tem naj bi javnosti preprečili pridobivanje podatkov o strankah posameznih nepremičninskih poslov in višini kupnine za določeno nepremičnino, vendar je odbor danes to določbo iz zakonskega besedila črtal.

Katja Božič s finančnega ministrstva je povedala, da je cilj predlaganih sprememb predvsem upravna poenostavitev določenih faz postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin, s čimer se bo lažje sledilo spremembam na nepremičninskem trgu. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti "Posebna pozornost je namenjena temu, da se ne poslabša seznanjenost in pravna varnost lastnikov nepremičnin," je dejala.

Spomnila je, da veljavni zakon določa pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja lastnikom nepremičnin ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja, torej predvidoma na dve leti. "Tako pogosto pošiljanje pisnih potrdil vsem lastnikom nepremičnin v Sloveniji je bilo ocenjeno kot nepotrebno ter finančno preveč obremenjujoče, zato se z novelo ukinja," je dejala.

Po predlogu bodo lastniki nepremičnin pisno obvestilo o vrednostih njihovih nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025. Nato se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco prek spleta, manj veščim pa bodo tudi v prihodnje na podlagi zahteve podatki še vedno na voljo tudi v pisni obliki, je povedala.

Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov naj bi uredili sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS. Poročati bo treba tako o prodaji prek avtomatov za prodajo storitev, ki so morali doslej izdajati račune, kot tudi prek avtomatov za prodajo blaga, ki jim doslej računov ni bilo treba izdajati, je pojasnila Božič. Novost se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2026, da se bodo lahko tako zavezanci kot finančna uprava ustrezno prilagodili, je dodala.

Medtem ko je Tine Novak (Svoboda) menil, da se bo s predlaganimi novostmi povečala transparentnost in zmanjšala možnost za potencialne davčne utaje, pa je Rado Gladek (SDS) opozoril, da zavezancem prinašajo le dodatne stroške z nadgradnjo avtomatov in dodatno administrativno breme. "Gre za lov na čarovnice," pa je dejal Tomaž Lisec (SDS).

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov.

Poleg tega se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev. Davčni zavezanci, ki bodo sestavljali t. i. DDV skupino, se bodo za namene obračuna tega davka obravnavali kot en davčni zavezanec, skupini se bo dodelila ena DDV številka, transakcije med člani pa ne bodo predmet obračunavanja DDV, je navedla Božič.

Hkrati se bo z novelo zakona DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Za sokove in vode se ohranja nižja stopnja davka, za energijske in gazirane pijače ter druge pijače z dodanim sladkorjem ali sladili pa se predlaga uporaba splošne stopnje, pri tem sledimo zgledom sosednjih držav, je dejala Božič.

Poslanci zvišanju davka niso nasprotovali, je pa Gladek podvomil, da bo res prispevalo k zmanjšanju prodaje sladkih pijač mladostnikom. Sam bi tudi pričakoval, da se bo tako zbrani denar namenil za ozaveščanje potrošnikov o škodljivosti sladkih pijač.

Le še do konca leta 2031 pa bo po predlogu veljala znižana stopnja DDV za kemična, fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila.

Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je državna sekretarka navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.