STA novice / Povprečnina za prihodnje leto bo 771,33 evra, združenje občin dogovora ne bo podpisalo

Za podpis dogovora o višini povprečnine, ki predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, so danes predvideni minister Klemen Boštjančič ter predsedniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije.

Medtem ko na ministrstvu vsebine dogovora pred podpisom še ne želijo razkriti, so v Skupnosti občin Slovenije za STA pojasnili, da bo fiksna povprečnina za prihodnje leto 771,33 evra na prebivalca, kar je 46 evrov več kot letos. Zaradi višje povprečnine se za približno 5,7 milijona evrov zvišujejo tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin.

Obenem pa se za variabilni del financiranja občin, namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju občin in zmanjševanju razvojnih razlik, občinam zagotovijo dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023. Variabilni del bi tako skupaj znašal dodatnih 47,88 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. To pomeni, da bi občine z izkazanim nesorazmerjem med prejetimi sredstvi iz dohodnine in stroški za izvajanje zakonskih nalog v zadnjih treh letih skupaj prejele 35,91 milijona evrov dodatnih sredstev, za zmanjševanje razvojnih razlik med občinami pa bi namenili še dodatnih približno 11,97 milijona evrov.

Kot je za STA dejala Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije, bi si sicer želeli višjo povprečnino, saj je potreb občin zelo veliko, a je bilo to največ, kar jim je minister lahko ponudil.

V Združenju mestnih občin Slovenije pa so za STA pojasnili, da dogovor podpirajo, zdi se jim zelo pomemben in prelomen, saj poleg višje povprečnine prinaša tudi zavezo za spremembe zakona o financiranju občin za določanje višine sredstev financiranja občin. Z novelo naj bi namreč v zakon vnesli dodatna sredstva za občine in tudi določbo, da se pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upošteva tudi medletna rast teh stroškov.

Ob tem so pojasnili še, da so mestne občine v sistemu v slabšem položaju, saj prejmejo manj sredstev glede na zakonsko določene naloge, s predlaganimi ukrepi za podfinancirane občine pa bi se njihov položaj nekoliko izboljšal. Dogovor bo v njihovem imenu zaradi odsotnosti predsednika združenja Petra Dermola danes podpisal podpredsednik Samo Turel.

Predsedstvo Združenja občin Slovenije pa se je odločilo, da dogovora ne podpišejo, je za STA pojasnil predsednik združenja Robert Smrdelj. Predlagana povprečnina v višini 771,33 evra za leto 2025 in 775,29 evra za leto 2026 je po njegovih besedah nesorazmerno nizka. Spomnil je, da so v združenjih predlagali povprečnino v višini 818 evrov, čeprav bodo stroški za izvajanje nalog po izračunih presegali 870 evrov na prebivalca v povprečju, predlagana povprečnina pa je za 100 evrov nižja. "Zelo neresno je na kaj takega pristati, ker vemo, da so občine s povprečnino stisnjene v kot," je dejal.

Prav tako pa se ne strinjajo z načinom delitve dodatnih sredstev za občine, ključ za delitev je po njihovem prepričanju nedorečen, ne temeljni na preverjenih izračunih, pri tem je veliko neznank in dilem, zato ga ne morejo podpreti. Po Smrdeljevih besedah je bila ideja, da se sredstva razdelijo na čim bolj učinkovit način, da jih dobijo tisti, ki imajo največje težave, a je dikcija v dogovoru zelo splošna in ni jasno, po kakem ključu se bodo sredstva delila.