STA novice / Od objave zadnjih širitvenih poročil več držav naredilo naslednji korak proti EU (ozadje)

Bruselj bo v sredo v širitvenem svežnju ocenil napredek šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije, Gruzije in Turčije na njihovi poti v unijo. Poročila običajno vključujejo tudi izzive, s katerimi se države soočajo na tej poti, in priporočila za nadaljnje reforme.

Širitvena poročila državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam tako služijo kot podlaga za delo, ki ga morajo še opraviti, da bi se pridružile EU. Države članice unije pa na podlagi poročil ocenijo, ali so tretje države pripravljene na naslednji korak v približevanju EU.

Pred enim letom je Evropska komisija članicam med drugim priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Voditelji članic so zeleno luč za začetek pogajanj s tema dvema državama prižgali decembra lani, junija letos pa so se pogajanja tudi uradno začela.

Kijev in Kišinjov, ki sta prošnji za članstvo vložila kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022, zdaj čakata na odprtje prvega sklopa pogajalskih poglavij oziroma začetek vsebinske faze pogajanj o vstopu v unijo.

Je pa sklop, vezan na vladavino prava, s katerim se vsebinski del pogajanj začne in konča, sredi tega meseca odprla Albanija.

Ta je sicer pristopna pogajanja po več letih čakanja uradno začela julija 2022 skupaj s Severno Makedonijo, ki pa bo morala na začetek vsebinskih pogovorov še počakati. V ustavo namreč še ni vpisala bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Sofije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Skopjem. Tako so države članice tudi ločile pristopna procesa Albanije in Severne Makedonije, ki sta doslej skupaj napredovali na poti v EU.

Naslednji korak na poti v unijo je od objave zadnjega poročila po približno sedemletnem zastoju naredila tudi Črna gora, ki je med vsemi desetimi državami najbližje EU. Članice so junija ocenile, da je Podgorica pripravljena na začetek zapiranja preostalih pogajalskih poglavij oziroma prehod v sklepno fazo pristopnega procesa.

Njena soseda Srbija, ki je doslej odprla 22 od 35 pogajalskih poglavij, na to še čaka. Lahko pa Beograd ob objavi poročila znova pričakuje poziv Bruslja, naj svojo zunanjo politiko bolj uskladi z evropsko, predvsem glede sankcij proti Rusiji, in si prizadeva za normalizacijo odnosov s Prištino.

Spor s Srbijo na poti v EU ovira tudi Kosovo, ki je med deseterico edina država brez statusa kandidatke za članstvo. Decembra 2022 je sicer Priština vložila prošnjo za članstvo v EU, a pet držav članic Kosova sploh ne priznava kot neodvisne in samostojne države.

Nekaj korakov pred Kosovom je BiH, ki je decembra 2022 prejela kandidatski status, marca letos pa so voditelji članic prižgali še zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s to državo. Vendar pa ta še niso stekla.

BiH se s težavami sooča tudi pri pripravi reformnega načrta, ki bo podlaga za izplačilo sredstev iz šest milijard evrov vrednega evropskega načrta za gospodarsko rast Zahodnega Balkana. Preostalih pet držav je svoje načrte že pripravilo, tako da lahko prva sredstva iz tega finančnega instrumenta pričakujejo še letos, je pretekli teden med obiskom v regiji zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Širitveni sveženj bo vključeval tudi poročilo za Gruzijo, ki je status kandidatke prejela decembra lani, vendar pa so voditelji držav članic junija letos ugotovili, da je proces pridruževanja te države de facto zastal. Tbilisi je namreč sprejel zakon o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo.

Nadaljnje približevanje Gruzije uniji pod vprašaj postavljajo tudi rezultati sobotnih parlamentarnih volitev, na katerih je slavila vladajoča stranka Gruzijske sanje, ki je naklonjena tesnejšim odnosom z Rusijo. Premier Irakli Kobahidze je sicer ob razglasitvi zmage zatrdil, da pridružitev EU ostaja glavna prednostna zunanjepolitična naloga Gruzije.

Bolj zahodno usmerjena opozicija in predsednica države medtem rezultatov ne priznavata, EU in številne zahodne države pa so pozvale k preiskavi volilnih nepravilnosti.

Zaradi odmika od evropskih vrednot sicer že leta stojijo pristopna pogajanja s Turčijo, ki ima status kandidatke že 25 let, o članstvu pa se je začela pogajati leta 2005.

Sredin sveženj širitvenih poročil bo zadnji v iztekajočem se mandatu Evropske komisije, v kateri resor za širitev vodi Madžar Oliver Varhelyi. Nad pripravo naslednjega bo tako predvidoma bdela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki jo je von der Leyen predlagala za bodočo evropsko komisarko za širitev. Pred tem bo morala Kos 7. novembra prestati zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

V odgovorih na pisna vprašanja evroposlancev si je za cilj zadala, da bi bilo v petletnem mandatu čim več kandidatk pripravljenih na vstop v EU. Kot osrednjo nalogo svojega mandata pa je izpostavila razreševanje blokad v širitvenem procesu, saj so ga dvostranski spori med državami že večkrat upočasnili.