STA novice / Odbor DZ potrdil predlog za spremembo pogojev za vključitev v sistem neto meritev

Trenutno velja, da se lahko v sistem neto meritev oz. net meteringa vključijo odjemalci, ki so do konca leta 2023 pri elektrooperaterju podali vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo in bi jih elektrooperater do konca leta 2024 registriral kot končne odjemalce s samooskrbo. Po predlogu novele pa bi morali odjemalci do konca leta postaviti napravo in oddati vlogo za priključitev, ne bi pa bil več pogoj, da morajo biti konec leta tudi registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo.

Razlog za predlaganje spremembe je, da se pričakuje izjemno povečano število vlog za priklop sončnih elektrarn konec leta, je na današnji seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Da bi zagotovili, da bodo naprave do roka res postavljene, in da bi se preprečilo oddajanje praznih vlog, bosta morala biti po predlogu vlogi priloženi tudi fotografija naprave ter izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, da je na fotografiji res naprava, na katero se nanaša vloga.

"S tem se ohranja osnovni namen člena, ki je omogočiti vključitev v stari sistem samooskrbe zgolj tistim napravam, ki bodo postavljene v letu 2024, in omogočiti vključitev vsem odjemalcem, ki pravočasno postavijo napravo za samooskrbo, tako da ne bi zamudili zakonskega roka zaradi prepozne izvedbe priklopa s strani operaterja," je dejala državna sekretarka.

Poleg tega bo novela po predlogu, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, v slovenski pravni red prenesla določbe spremenjene evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE), ki jih je bilo treba prenesti do 1. julija 2024.

Spremembe se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav na OVE, in sicer med drugim na splošna pravila glede postopka ter roke za izdajo dovoljenja na prednostnih območjih in zunaj teh območij, pri čemer so predvideni skrajšani roki za primere obnov ter postavitve manjših naprav ter objektov za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji. Spremembe so predvidene tudi glede rokov za izdajo dovoljenj za fotonapetostne naprave na objektih in najmanjših fotonapetostnih naprav ter rokov za izdajo dovoljenj za postavitev toplotnih črpalk.

Janez Žakelj (NSi) je odrekel podporo predlogu, ker da se v stranki ne strinjajo s parcialnimi rešitvami, ampak se zavzemajo za opredelitev strategije energetske mešanice. "Obnovljivi viri energije niso samo sončna in vetrna energija, ampak tudi vodna, geotermalna in še kakšna, tako da tukaj nasprotujemo parcialnemu reševanju," je dejal. Dodal je, da je vprašanje, ali bodo upravne enote zmogle izpeljati vse postopke, da so pod pritiskom tudi urejevalci prostora in da so se s spremembami pri omrežnini spremenile tudi finančne konstrukcije investicij.

Andrej Hoivik (SDS) pa je menil, da bi morala država določbe evropskih direktiv prilagoditi svojim geografskim, socialno-ekonomskim in drugim značilnostim, ne pa jih birokratsko prepisovati. Menil je, da bi moral minister Bojan Kumer zaradi "skrivanja" študije o 100-odstotni oskrbi z elektriko iz OVE odstopiti.

Državna sekretarka je pojasnila, da so nekateri členi direktive priporočila, nekateri pa jasno, neposredno in natančno določajo, kako mora država ukrepati in v kakšnih rokih. Poziv k odstopu ministra je označila za smešnega, saj da je oznako zaupnosti dokumentu določil avtor študije direktor Elesa Aleksander Mervar, ko jo je umaknil, pa je bila študija tudi javno objavljena. Poudarila je, da je ministrstvo pomagalo spodbujati uravnoteženo in transparentno javno razpravo o projektu drugega bloka nuklearke (Jek 2), o katerem bi odločali na referendumu.