STA novice / SDS z interpelacijo o delu ministra za finance Boštjančiča (dopolnjeno)

Černač je med razlogi za vložitev interpelacije izpostavil Boštjančičevo ravnanje v primeru nakupa stavbe na Litijski, pri čemer mu v SDS med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za nakup stavbe, oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje javnih sredstev.

Računsko sodišče je namreč v zaključnem revizijskem poročilu predloga zaključnega računa lanskega proračuna, ki zajema tudi pravilnost nakupa prostorov na Litijski cesti v Ljubljani, ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, je opozoril Černač. "Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal protipravne prerazporeditve sredstev iz proračunske rezervacije, do tega škodljivega nakupa Litijske 51 gotovo ne bi prišlo," je dejal.

Na ministrstvu za finance so te očitke že zavrnili. V SDS so Boštjančiča po objavi poročila računskega sodišča pozvali k odstopu, o čemer je odločal tudi odbor DZ za finance, ki pa je zahtevo poslancev SDS zavrnil.

V SDS ministru zdaj očitajo tudi zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, po njihovem mnenju pa je kot skrbnik javnih financ izgubil zaupanje tudi zaradi nakazil njegovega podjetja na račun v davčni oazi. "Minister za finance je eden najpomembnejših, verjetno pa najpomembnejši minister v vsaki vladi, je varuh javnih financ. /.../ Gre torej za sredstva ljudi, s katerimi je treba ravnati še bolj odgovorno, kot ravnamo z lastnimi sredstvi," je poudaril Černač. Ministrovo podjetje je namreč po njegovih besedah pred tem sredstva med drugim prejelo tudi od ministrstva za obrambo.

Pred meseci so mediji namreč poročali, da je pred vstopom v politiko Boštjančič prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v davčno oazo Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je tedaj za POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov. "Pri tem sem sodeloval z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je tudi posredovalo podatke o tem, kam je potrebno nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic," je tedaj pojasnil.

Černač je kot problematično izpostavil tudi, da je bilo ministrovo podjetje davčni dolžnik. "Ministrova ravnanja bi morala iti tudi v smeri, da se ljudje plačilu davkov ne bi izogibali in da bi plačilo davkov jemali kot nekaj, čemur se reče državljanska dolžnost," je dejal.

V največji opozicijski stranki po Černačevih besedah na podlagi vsega naštetega ocenjujejo, da je Boštjančič izgubil kredibilnost za opravljanje ministrske funkcije, in predlagajo njegovo razrešitev.

Kot je povedal, so interpelacijo vložili sami. Za razrešitev ministra s funkcije je sicer potrebnih 46 glasov poslancev, poslanska skupina SDS pa po odhodu Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha šteje 24 poslancev.

Interpelacija zoper Boštjančiča je osma po vrsti v mandatu vlade Roberta Goloba, vse je v parlamentarni postopek vložila SDS. Najprej zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon in tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, nato pa zoper celotno vlado Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, dvakrat ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in zdaj še zoper ministra Boštjančiča. Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister, sta pa Bešič Loredan in Švarc Pipan odstopila še pred zagovorom v DZ. Po uspešno prestanem prvem zagovoru v DZ pa je, še preden bi se morala drugič zagovarjati, odstopila tudi Stojmenova Duh.