STA novice / Slovenija si bo z Luksemburgom razdelila šest milijonov evrov, odvzetih v zadevi Tušmobil

Kot je ministrstvo za pravosodje zapisalo v sporočilu po današnji seji vlade, je sporazum o delitvi odvzetega premoženja z Luksemburgom sprejela na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju z 22. junija 2022 in v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju z 19. maja 2023.

22. junija 2022 je celjsko sodišče zakoncema Mirku in Tanji Tuš izreklo pogojni zaporni kazni zaradi zlorabe položaja in pranja denarja pri prodaji blagovne znamke Tušmobil. Povod je bila obtožnica specializiranega državnega tožilstva, ki je zakoncema Tuš in Matjažu Zadravcu, ki je bil v letu 2010 direktor Tuš Holdinga, očitalo zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ker naj bi v sostorilstvu s prodajo blagovne znamke Tušmobil oškodovali Tuš Holding.

Zakonca Tuš naj bi najprej leta 2011 nase brezplačno prenesla to blagovno znamko in jo nato leta 2016 prodala za 29 milijonov evrov. Kot so ob preiskavah Nacionalnega preiskovalnega urada leta 2017 pisali nekateri mediji, naj bi blagovno znamko prenesla na podjetje Tus Global Group iz Hongkonga, ta pa naj bi bila zelo verjetno v lasti Mirka Tuša in ustanovljena prav z namenom skrivanja pred upniki.

Celjsko prvostopenjsko sodišče je zakoncema Tuš po priznanju krivde junija 2022 izreklo pogojni zaporni kazni zaradi zlorabe položaja in pranja denarja pri prodaji blagovne znamke Tušmobil. Tuš je dobil dve leti pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let, njegova žena pa pogojno leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let. Oba sta dobila tudi denarno kazen.

Glede odškodninskega zahtevka Tuš holdinga v višini 35,4 milijona evrov pa je sodišče odločilo, da se holdingu izplača 29 milijonov evrov z računa ene izmed Tuševih družb v Luksemburgu, preostanek denarja, torej 6,4 milijona evrov, pa gre v državni proračun. Sodbo prvostopenjskega sodišča je v večji meri potrdilo celjsko višje sodišče, ki je pritožbeno sejo opravilo maja 2023.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, je okrožno sodišče v Celju izdalo potrdilo o odvzemu premoženja skladno z določili evropske uredbe o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. Posredovalo ga je v priznanje in izvršitev pristojnemu organu v Luksemburgu, tamkajšnje tožilstvo je s sklepom priznalo in izvršilo sodbo celjskega sodišča.

Postopek delitve odvzetega premoženja pa ureja 30. člen uredbe, ki predvideva, da država izvršiteljica v primerih, ko znesek, pridobljen z izvršitvijo sklepa o odvzemu, znaša več kot 10.000 evrov, na državo izdajateljico prenese 50 odstotkov zneska, še pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.