STA novice / Po 83-milijonski tožbi zoper Bia Separations in direktorja Štrancarja še kazenska ovadba

Kazenska ovadba sledi 83-milijonski odškodninski tožbi, ki jo je stečajni upravitelj avstrijske Bia Separations Michael Wagner maja lani vložil zoper ajdovsko družbo, obravnava na novogoriškem okrožnem sodišču pa se bo v tej zadevi nadaljevala prihodnji teden.

Kot je za STA povedal Wagner, je pri specializiranem državnem tožilstvu kazensko ovadbo vložil zoper Štrancarja, družbi Bia Separations in Meta Ingenium - slednja je bila nekdaj četrtinska lastnica ajdovske družbe - ter direktorja Mete Ingenium Luigija Amatija. "Kazenska ovadba je podana zaradi suma izvršitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oz. pomoči pri izvršitvi tega kaznivega dejanja," je pojasnil. Ovadbo je vložil že oktobra lani in je po njegovih podatkih trenutno v obravnavi na novogoriškem državnem tožilstvu.

Štrancar medtem Wagnerju očita, da ta ne razume slovenske zakonodaje. Kot je navedel za STA, so celo Wagnerjevi odvetniki pred slovenskimi sodišči trdili, da mora podjetje v stečaj, ker da ni nič vredno. "Wagner tudi kljub ponavljajočim pozivom ni hotel pretvoriti terjatve avstrijske družbe v lastniški delež in je s tem zapravil vse možnosti za popolno poplačilo svojih upnikov," je zatrdil.

Avstrijski Bia Separations je bil vrsto let 75-odstotni lastnik istoimenskega slovenskega podjetja, ki ga je ustanovil Štrancar in je tudi njegov generalni direktor. Ustanovljeno je bilo leta 2007, vanj pa so denar vložili nekatere družbe tveganega kapitala, zasebni vlagatelji in dobavitelji slovenske Bia Separations z Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Obe podjetji je vodil Štrancar, tudi sam manjši solastnik avstrijske Bia Separations.

Leta 2015 je avstrijska Bia Separations končala v stečaju, nato pa tri leta pozneje med prisilno poravnavo slovenskega podjetja s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, ki jo je sprožil Štancar, ostala še brez lastniškega deleža v slovenski Bia Separations. Novi lastniki te so tako postali upniki, ki so dolgove podjetja pretvorili v kapital. Med njimi so bili tudi Štrancar, drugi vodilni v Bia Separations in poslovni partnerji, ne pa tudi vlagatelji, ki so v podjetje vlagali prek Avstrije.

Avstrijci so odškodninsko tožbo vložili, ker menijo, da je avstrijska Bia Separations izgubila svoj delež v slovenskem podjetju zaradi nezakonitih dejanj. Vztrajajo, da je Štrancar zlorabil institut prisilne poravnave s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, saj da je bilo podjetje Bia Separations takrat vredno več, kot je prikazoval Štrancar. Že nekaj mesecev po začetku prisilne poravnave je slovenska Bia Separations po navedbah Avstrijcev ustvarjala dobiček, v letu 2020 pa je bila prodana nemškemu Sartoriusu, ki je za ajdovsko družbo takrat odštel 360 milijonov evrov.

Zahtevek v višini 83 milijonov evrov se nanaša na škodo, ki jo je avstrijska družba Bia Separations utrpela zaradi izgube celotnega poslovnega deleža v družbi Bia Separations. "Ta škoda je nastala zaradi zaključka prisilne poravnave proti družbi Bia Separations junija 2018, ko so bili v celoti razveljavljeni vsi obstoječi poslovni deleži, vključno s tričetrtinskim deležem avstrijske družbe Bia Separations," je pojasnil Wagner.

Štrancar medtem 83-milijonski zahtevek ocenjuje kot neutemeljen, Wagnerjevi odvetniki pa da so v letih 2016-2018 trdili ravno nasprotno, kot je zdaj navedeno v tožbi. "Da so zahteve neutemeljene, pove že dejstvo, da ga v tožbi za 83 milijonov evrov nekdanji odvetniki iz časa prisilne poravnave slovenske družbe niso hoteli zastopati," je navedel.

Dogajanje po Štrancarjevih besedah škoduje podjetju Sartorius Bia Separations, saj "odžira čas vodstvu, ki izgublja čas s slaboumnimi tožbami, namesto da bi čas in energijo usmerjalo v prodajo ter rast podjetja". "To škodo bo Wagner moral prej ali slej podjetju tudi poravnati," je še zatrdil.

Da je sicer Štrancar s premišljenimi manevri, kot so razvrednotenje premoženja družbe, nezakonito priznavanje terjatev in neustrezno oblikovanje rezervacij, izkoristil postopek prisilne poravnave, je prepričan tudi predstavnik malih vlagateljev v avstrijsko Bia Separations Andreas Schreibmeier. "Aleš Štrancar je vedel, da se bo vrednost podjetja zaradi preteklih naložb in skorajšnjega komercialnega preboja kmalu močno povečala," je poudaril za STA.

"Naše stranke so kot del prvotnih vlagateljev in upnikov, ki so v podjetje skupaj vložili okoli 20 milijonov evrov, izgubile celotno naložbo in bile popolnoma izbrisane, medtem ko je Štrancar kmalu zatem podjetje prodal za več kot 360 milijonov evrov," je navedel in poudaril, da gre za primer nepoštenih poslovnih praks in goljufije.