STA novice / Po mnenju ustavnega sodišča del člena zakona o tujcih neskladen z ustavo

Tujcu je z odločbo policije gibanje lahko omejeno na prostore centra za tujce. Ministrstvo za notranje zadeve lahko odloči, ali so za to podani razlogi. Pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja ministrstvo preveri utemeljenost te omejitve. Če je omejitev gibanja daljša od treh mesecev, pa preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi upravno sodišče, v eni od neustavnih določb navaja zakon o tujcih. Zoper odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, ima tujec pravico do pritožbe na vrhovno sodišče, pa navaja druga izpodbijana določba veljavnega zakona.

Vrhovno sodišče je zoper omenjeni del zakona vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. Menilo je, da je zakonska ureditev tako nejasna in vsebinsko prazna, da ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za odločanje o pritožbi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta oba dela člena v zakonu o tujcih v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. "Če zakonodajalec uvede pravni institut, ki ga slovensko pravo ne pozna, smiselno sklicevanje na pravila obstoječih postopkov ne more zadostiti zahtevam načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Zaradi neprilagojenosti novega instituta pravilom obstoječega procesnega prava lahko uporaba splošnih postopkovnih pravil povzroča številne nejasnosti v posameznih fazah postopka in v posameznih procesnih situacijah," je zapisalo sodišče.

Jasna določitev vseh postopkovnih pravil, po katerih odločajo pristojni organi, je bistvena za učinkovito varovanje pravic posameznikov. "Ta zahteva je še toliko bolj poudarjena, ko gre za urejanje sodnega varstva in pravnih sredstev zoper omejitve osebne svobode," so še poudarili.

Ustavno sodišče je DZ naložilo, da morajo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v šestih mesecev. Do odprave ugotovljene protiustavnosti pa je sodišče določilo način opravljanja preizkusa utemeljenosti podaljšanja omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek s pritožbo na vrhovnem sodišču.

Ustavni sodniki so tako odločili, naj upravno sodišče pri izvedbi glavne obravnave smiselno uporablja pravila zakona o upravnem sporu. Odločitev sme opreti na dejstva, glede katerih je bila tujcu dana možnost, da se o njih izjavi.

Tujec lahko na vrhovno sodišče v osmih dneh vloži pritožbo zoper sklep upravnega sodišča. Vrhovno sodišče opravi glavno obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali nekatere od že izvedenih dokazov pred upravnim sodiščem, ali če meni, da bi bilo treba ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze, ki jih je navedel pritožnik.

Če ugotovi, da razlogi za podaljšanje omejitve gibanja tujcu niso podani, policiji naloži, naj tujca nemudoma izpusti iz centra. Če pa vrhovno sodišče ne more samo odločiti o tem, ali je podaljšanje omejitve gibanja še utemeljeno, zadevo vrne upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

Ustavno sodišče je izrek sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.