STA novice / Poslanci za leto 2025 predlagajo kar nekaj prerazporeditev

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne povedal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.

Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, tudi zaradi začasnih namenskih dajatev, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.

"Za leto 2025 imamo kar nekaj problemov," je o predlogu proračuna dejal Tomaž Lisec (SDS). Kot je dodal, bomo po zaključku leta 2025 prepozno ugotovili, da je bil proračun vsaj pri prihodkih preveč preveč optimističen, reform pa ne bo.

Tudi Andrej Hoivik (SDS) je vprašal, kje so reforme. "Kje je reforma zdravstva? Kje je reforma pokojnin? In kje je reforma plač v javnem sektorju?," je zahteval. Prejšnji teden podpisane kolektivne pogodbe, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema, po njegovih besedah niso reforma, pač pa le povišanje nominalne vrednosti plač. "Gospodarstvo ostaja na istem, plačnih nesorazmerij pa večinoma niste odpravili," je nagovoril koalicijo.

Rado Gladek (SDS) je podvomil, da bo mogoče vse predvidene investicije izvesti po načrtih. "Močno dvomim, da je to realistično," je dejal in dodal, da v gradbeništvu že opažajo pomanjkanje projektov države. "Manjka javnih razpisov za investicije, čeprav stalno poslušamo, da proračun določa rekorden obseg investicij," je dejal.

Andreja Rajbenšu (Svoboda) je zatrdila, da se pogovarjajo o strateško oblikovanem in vzdržnem proračunu, ki sledi fiskalnim omejitvam. Prioritete so zdravstvo, znanje in investicije, pa tudi varnost in odpornost, je povedala. Kot je dodala, proračun za leto 2025 zagotavlja uravnotežen razvoj ključnih sektorjev ter odraža zavezanost k napredku in blaginji.

Juriju Lepu (Svoboda) se rast odhodkov prek 17 milijard evrov ne zdi nič nenavadnega. "Vsako leto se bodo prihodki in odhodki pač zviševali," je dejal in dodal, da se veliko denarja namenja za investicije, pa tudi sicer je proračun razvojno naravnan.

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2025 vložili 61 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.

Velik del dopolnil opozicije se nanaša na infrastrukturne projekte. Gladek je povedal, da želijo z njimi zagotoviti sredstva za izvedljive projekte v naslednjih letih. Dopolnila se nanašajo na prepotrebne rekonstrukcije cest in dograditve infrastrukture, ki bi omogočala nadaljnji razvoj krajev in gospodarstva ter varnost ljudi v prometu, je dejal.

Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega od opozicijskih dopolnil, je pa podprl dve dopolnili koalicije, s katerima se povečujejo sredstva za onkološki inštitut in štipendije za pedagoške poklice.

Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2026, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog sprememb odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2027.