STA novice / Poslanci sprejeli novelo zakona o dedovanju

Poglavitna rešitev novele je pospešitev zapuščinskih postopkov brez dedičev, je uvodoma poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Posledično se z novelo skrajšuje rok za odziv na oklic v primeru neznanih dedičev iz enega leta na šest mesecev, oklici pa se objavijo samo še na spletnih straneh in oglasni deski sodišča in ne več v Uradnem listu. S tem se bodo znižali stroški sodišč, je med rešitvami izpostavila ministrica.

Čeprav se predlagane spremembe v noveli nanašajo na zapuščinske postopke brez dedičev, ministrica meni, da bo njihova pospešitev prispevala k hitrejšemu reševanju vseh zapuščinskih postopkov. "Zapuščinska sodišča so v letu 2023 reševala zapuščinske zadeve v povprečju 6,9 meseca," je izpostavila.

Med strokovnim in medresorskim usklajevanjem je ministrstvo s strani združenj lokalne samouprave prejelo tudi predlog, naj se v zakonu o dedovanju uredi prenos nepremičnin, ki so del zapuščine brez dedičev, v last občine, na območju katere takšne nepremičnine ležijo. Glede tega vprašanja je bila razprava opravljena tako v okviru strokovne razprave ob pripravi predloga zakona kot tudi v zakonodajnem postopku.

"Lahko smo slišali vse argumente za in proti, pa tudi zagotovila, da država skrbi in bo v nadaljevanju še bolj poskrbela, da bodo občine, na podlagi obstoječih pravnih podlag, prejele nepremičnine, za katere izkažejo, da imajo močnejši interes za upravljanje z njimi kot država, in bodo s temi nepremičninami tudi v praksi razpolagale učinkoviteje in tudi zagotavljale izvajanje svojih nalog," je poudarila ministrica.

Socialni demokrati (SD) bodo predlog novele podprli, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedala Meira Hot. Čeprav predlog ne vsebuje rešitve, po kateri bi nepremičnine brez dedičev postale last občin, v poslanski skupini menijo, da prinaša pomembne rešitve. Skrajšanje rokov v oklicnih postopkih bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov in posledično ureditev lastništva nepremičnin, postopke bodo pospešile tudi druge manjše rešitve, kot denimo ta, da bo izjavo o odpovedi dediščini lahko sprejel na zapisnik tudi strokovni sodelavec, je med drugim izpostavila Hot.

Skrajšanje roka za oklic v postopkih neznanih dedičev je kot eno od najbolj pomembnih rešitev novele izpostavila tudi Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda). "Trenutna praksa pogosto podaljšuje postopke dedovanja, kar povzroča negotovost glede lastništva nepremičnin in drugih premoženjskih pravic," je poudarila. Zakon uvaja tudi dodatne rešitve, ki omogočajo hitrejšo izvedbo zapuščinskih postopkov, zato ga v poslanski skupini Svoboda podpirajo, je poudarila Grgurevič, ki ocenjuje, da prinaša novela pomembne koristi za vse državljane.

S prenosom zapuščine brez dedičev na občine bi se povečala tudi učinkovitost upravljanja z javnim premoženjem, pa je izpostavil Zoran Mojškerc (SDS). Spomnil je, da so občine nekoč že upravljale z zapuščinami brez dedičev, a je bilo leta 2001 s spremembami zakona o dedovanju določeno, da taka zapuščina postane last Republike Slovenije. V SDS so zato ponovno predlagali amandmaje, ki bi odpravili krivico občinam, je izpostavil. Napovedal je, da predlogu novele v SDS sicer ne bodo nasprotovali.

Franc Medic (NSi) je spomnil, da je v osnutku zakonskega predloga, ki je šel v medresorsko usklajevanje, ministrstvo za pravosodje prvotno predvidelo tudi rešitev, po kateri bi nepremičnine brez dedičev, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, lahko postale last občin. V medresorskem usklajevanju je bila ta določba izvzeta, na seji matičnega odbora pa koalicija ni imela posluha, da bi to rešitev ponovno vključila v predlog zakona, je izpostavil. V NSi menijo, da so občine dobri gospodarji svojega premoženja, zato je Medic napovedal, da bodo podprli predloge dopolnil SDS, ne pa tudi predloga novele zakona.