STA novice / Po zadnjem osnutku bi razvite države za podnebne ukrepe namenile 250 milijard dolarjev letno (dopolnjeno)

Po večurnem čakanju na nove različice besedil so bile tokrat v njih prvič omenjen konkretne številke glede novega finančnega cilja pomoči, ki jo morajo bogate države plačati državam v razvoju za pomoč za ukrepe proti posledicam podnebnih sprememb.

V četrtek zgodaj zjutraj objavljeni prvi osnutki zaključnih dokumentov, ki so sprožili niz razočaranih odzivov predvsem s strani držav EU, ZDA in majhnih otoških držav, konkretnih finančnih zavez namreč niso vsebovali.

Predlog novega osnutka zaključnega besedila vsebuje tudi poziv - a ne zaveze - k izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz vseh javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa države v razvoju vabi k temu, da tudi same prispevajo finančna sredstva.

Glede na obstoječo zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020-2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035.

Pogajalski blok držav v razvoju, vključno s Kitajsko, je razvite države v času poteka pogajanj pozival k določitvi novega finančnega cilja med 500 in 1300 milijardami dolarjev na leto.

Na prizorišču konference se že vrstijo prvi izrazi razočaranja držav v razvoju in okoljskih nevladnih organizacij nad vsebino novih različic zaključnih dokumentov. "Neustrezno, odrezano od realnosti podnebnih posledic ter neverjetno pod potrebami držav v razvoju, ampak imamo vsaj številko," je v enem od prvih odzivov dejal vodja Greenpeaceove delegacije na COP29 Jasper Inventor.

Oster je bil tudi podnebni aktivist in član Pobude za pogodbo o neširjenju fosilnih goriv Harjeet Singh. "Sramotno je, da so razvite države kljub polni zavesti o uničujoči podnebni krizi, ki prizadene države v razvoju, in osupljivih stroških podnebnih ukrepov v vrednosti 1000 milijard predlagale le pičlih 250 milijard dolarjev na leto," je poudaril.

Ocenil je, da morajo ostati države v razvoju do konca konference trdne. "Zavrnitev tega je zavzemanje za dostojanstvo - noben dogovor je boljši od slabega dogovora, zlasti če ne spoštuje tistih, ki nosijo breme krize, ki jo niso povzročili," je bil jasen.

Azerbajdžansko predsedstvo COP29, ki je v zadnjih urah letošnje podnebne konference pod velikim pritiskom, da bi doseglo kompromis, je medtem sporočilo, da je izvedlo "obsežen in vključujoč posvetovalni proces" o novem besedilu. Ob tem se še naprej ne more otresti očitkov o slabem vodenju konference, ki je posledica pomanjkanja izkušenj vodenja tako velikih in zapletenih pogajanj.

Predstavnik organizacije Climate Action Network Mohamed Adow je danes pred novinarji na prizorišču konference dejal, da je "to najslabši COP v zadnjem času" ter dodal, da je z dogodka bolje oditi "brez dogovora kot s slabim dogovorom".