STA novice / Evropsko računsko sodišče: Oznake na živilih v EU lahko potrošnike zavajajo

Oznake, ki vsebujejo informacije o vsebnosti in lastnostih živil, pogosto pa se s poudarjanjem njihovih domnevnih koristi uporabljajo tudi za povečanje privlačnosti proizvodov, naj bi sicer prispevale k jasnosti, vendar prepogosto povzročajo zmedo, so danes sporočili iz evropskega računskega sodišča.

Revizorji so ugotovili številne zaskrbljujoče vrzeli v zakonodaji ter težave pri pregledih in kaznih. "Obstaja namreč na stotine shem, logotipov in trditev, ki jih morajo ljudje dešifrirati," je povedala članica računskega sodišča, ki je pristojna za revizijo, Keit Pentus-Rosimannus.

"Podjetja znajo biti zelo ustvarjalna pri tem, kaj navesti na embalaži, pravila EU pa ne dohajajo sprememb na trgu, ki se nenehno razvija. Približno 450 milijonov evropskih potrošnikov je zato izpostavljenih namerno ali nenamerno zavajajočim sporočilom," je dodala.

Zaradi ohlapne zakonodaje EU lahko prihaja do zavajanja potrošnikov. Pravila EU npr. omogočajo uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev tudi za proizvode z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in/ali soli, kar pomeni, da se lahko sladki izdelki, kot so energijske ploščice, oglašujejo kot izdelki z visoko vsebnostjo beljakovin. Podobno so potrošniki vse bolj izpostavljeni nereguliranim zdravstvenim trditvam o rastlinskih snoveh ali rastlinskih sestavinah, tudi če te niso podprte z znanstvenimi dokazi.

Nekateri potrošniki so lahko celo prizadeti, ugotavljajo revizorji. Ljudje, ki imajo alergijo na hrano, so lahko izpostavljeni preveč previdnemu označevanju alergenov in nejasnim navedbam, kot je "lahko vsebuje", kar v praksi pomeni, da imajo manjšo izbiro proizvodov. Vegetarijanci in vegani so še posebej prizadeti, saj uporaba oznak za vegane in vegetarijance ni urejena, ker na ravni EU ni opredelitve teh proizvodov.

Označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže na ravni EU ni usklajeno in med evropskimi deležniki ni soglasja o tem, kateri sistem označevanja naj se uporablja. "Če bi bila pravila standardizirana, bi potrošniki lažje ugotovili, katera živila so bolj zdrava, in morda lahko preprečili nastanek bolezni, povezanih s prehrano. Tako pa v državah EU sočasno obstaja več shem z različnimi pomeni in nameni, kar ima povsem nasproten učinek. Med potrošniki namreč ustvarja zmedo, namesto da bi jim bilo v pomoč," pravi računsko sodišče.

To zmedo še povečuje vse več prostovoljnih oznak, logotipov in trditev, ki se uporabljajo za privabljanje potrošnikov. Ti vključujejo oznake, ki se nanašajo na odsotnost nekaterih elementov (npr. "brez antibiotikov"), navedbo necertificiranih lastnosti (npr. "sveže" in "naravno"), pa tudi vrsto okoljskih trditev, ki štejejo kot zeleno zavajanje. Revizorji ugotavljajo, da s sedanjimi pravili EU takih praks ni mogoče preprečiti.

Ne glede na te kritike so revizorji ugotovili, da ni videti, da bi bilo ozaveščanje potrošnikov prioriteta. EU je med letoma 2021 in 2025 za kampanje ozaveščanja potrošnikov o označevanju živil namenila približno 5,5 milijona evrov, v državah članicah pa so te kampanje zelo redke. Označbe datuma, ki so sicer obvezne, so na primer slabo razumljive, pri čemer potrošniki zamenjujejo pomen in posledice izrazov "datum uporabe" in "uporabno najmanj do".

Živilska podjetja lahko izkoristijo tudi slabosti v pregledih in kaznih, še ugotavljajo revizorji. "Pregledi v zvezi z obveznimi elementi označevanja živil so na splošno uspešni. Na drugi strani pa je le malo pregledov ali jih sploh ni v zvezi s prostovoljnimi informacijami, kot so prehranske in zdravstvene trditve, in spletno prodajo živil, pri čemer spletišč zunaj EU skoraj ni mogoče preverjati," pravijo. Ugotavljajo tudi, da globe niso vedno odvračalne, učinkovite ali sorazmerne.