STA novice / Omejitev pravice do umetne oploditve po mnenju ustavnega sodišča neustavna (dopolnjeno)

Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.

Oktobra 2020 pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je to storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna.

Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Po 14. členu ustave so namreč vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec s takšno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z OBMP, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini. "Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk," je zapisano v odločbi.

"Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo," je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.

Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Po značilnostih partnerskega razmerja naj bi bili raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, so opozorili ustavni sodniki.

Ustavno sodišče tako ugotavlja, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico. Izpodbijani členi zato kršijo prepoved diskriminacije.

Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe.

Da bi se izognili nastanku protiustavne pravne negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP, je ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja sporni 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP še naprej uporabljajo.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.