STA novice / Odbor po vetu znova soglaša z davčnima novelama in proračunskim zakonom

DZ je noveli zakona o dohodnini ter zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sprejel v okviru širšega paketa davčnih sprememb pred dvema tednoma. Kot je takrat pojasnjevala vlada, je spremembe predlagala s ciljem večje konkurenčnosti gospodarstva, privabljanja delovne sile ter spodbujanja inovacij in investicij.

Državni svetniki iz obeh spornih davčnih zakonov teh ciljev ne razberejo. "Ti ukrepi nikakor ne naslavljajo tega problema," je državni svetnik Mitja Gorenšček dejal o noveli zakona o dohodnini ter dodal, da ukrepi niso ustrezni in jih razumejo kot norčevanje iz gospodarstva.

Izpostavil je novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani, ter znižanje meje za obdavčitev samostojnih podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov.

Ideja o davčni olajšavi za mlade se mu zdi dobra, a nedomišljena. Veljala bo namreč samo za tuje rezidente, kar Gorenšček razume kot nezaupnico slovenskemu izobraževalnemu sistemu. "Očitno naši doma vzgojeni kadri niso enakovredni tujim, kar bi moralo državo skrbeti," je dejal. Če vlada že vztraja pri tej olajšavi, pa naj jo razširi na vse mlade strokovnjake, je predlagal.

Znižanje meje za vstop v sistem normirancev s 100.000 evrov na 60.000 evrov letnih prihodkov se mu zdi preveč rigorozno. Če vlada že vztraja pri njem, pa naj vsaj podaljša prehodno obdobje, je predlagal.

Državnim svetnikom se prav tako ne zdi prav, da se z novelo zakona o dohodnini po vzoru ureditve za javne uslužbence ne ureja davčne olajšave tudi za delavce iz gospodarstva, ki so napoteni na delo v tujino. Gorenšček je menil, da bi morali oboji imeti enako dohodninsko olajšavo.

Katja Božič s finančnega ministrstva je o davčni olajšavi za kadre iz tujine dejala, da bo pripomogla h konkurenčnejšim pogojem za pridobivanje ključnih kadrov na globalnih trgih, glede sprememb sistema normirancev pa je zagotovila, da nobenemu zavezancu ne onemogočajo opravljanja dejavnosti. "Zakon je res dober, kot trdi vlada, vendar za državni proračun, ne za zavezance," pa je menil Tomaž Lisec (SDS). Tudi Rado Gladek (SDS) je opozoril, da je namen večine ukrepov v noveli zakona o dohodnini predvsem polnjenje proračuna.

Novela zakona o DDV po besedah državnega svetnika Marka Staroveškega vsebuje veliko zelo dobrih rešitev. Vseeno so nanj izglasovali odložilni veto, in sicer zaradi vodenja dodatnih evidenc in širokega nabora podatkov, ki jih nalaga zavezancem, ter zvišanja DDV na pijače z dodanim sladkorjem in sladili. "Merilo, kaj so sladke pijače, ni jasno določeno," je dejal in podvomil, da bo ukrep pripomogel k prizadevanjem zdravstvene politike za zmanjševanje vsebnosti sladkorja v celotni prehrani.

O tej noveli je Božič tako kot Staroveški dejala, da vsebuje vrsto ugodnosti za davčne zavezance. Glede za državne svetnike spornih dodatnih obveznosti vodenja novih podatkov pa je pojasnila, da bo finančna uprava na njihovi osnovi omogočila zavezancem pripravo predzpolnjenega obračuna DDV, s čimer jih bo razbremenila obveznosti predlaganja obračunov DDV. Glede obdavčitve sladkih pijač pa se je strinjala, da je ozaveščanje javnosti ključnega pomena.

Na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026 so državni svetniki izglasovali veto, ker so poslanci v postopku sprejemanja proračuna za leto 2025 potrdili dopolnilo, s katerim se je v korist onkološkega inštituta državnemu svetu odvzelo nekaj manj kot pol milijona evrov. "Tovrstno postopanje DZ onemogoča resno finančno načrtovanje državnega sveta," je opozoril Staroveški in spomnil na odločbo ustavnega sodišča izpred nekaj let o finančni avtonomiji neodvisnih ustavnih organov, med katere sodi tudi državni svet.

Saša Jazbec s finančnega ministrstva je pojasnila, da je obseg sredstev državnemu svetu zmanjšala zakonodajna veja oblasti, medtem ko je vlada njegov predlog o obsegu sredstev, ki jih potrebuje za svoje delo v naslednjih dveh letih, upoštevala. Vlada meni, da negativnih posledic za delovanje državnega sveta v letu 2025 zaradi tega ne bi smelo biti, sicer pa bo mogoče v primeru izkazanih utemeljenih potreb dodatna sredstva mogoče zagotoviti.

Soglašala je Andreja Živic (Svoboda), ki je dejala, da bo državni svet kljub sprejetemu dopolnilu prihodnje leto še vedno prejel 160.000 evrov več, kot kaže ocena realizacije za letos.

DZ ima vnovično glasovanje o noveli zakona o dohodnini, noveli zakona o DDV in zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026 na dnevnem redu izredne seje, ki bo v četrtek.