STA novice / Bruselj: Slovenski srednjeročni fiskalni načrt ustrezen (dopolnjeno)

Evropska komisija je danes v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra ocenila, da je slovenski srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025-2028 v skladu z letos sprejetimi novimi javnofinančnimi pravili EU, ki se bodo začela uporabljati prihodnje leto.

Novi okvir ekonomskega upravljanja EU kot edini kazalnik za spremljanje upoštevanja pravil uporablja pot gibanja očiščenih izdatkov. Gre za javnofinančne izdatke brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, izdatkov v okviru porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

Slovenski načrt določa, da bo v prihodnjih štirih letih v povprečju dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini 4,5 odstotka na leto. Leta 2025 bo lahko znašala 5,6, leta 2026 4,4, leta 2027 4,1, leta 2028 pa 4,0 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se glede na načrt z 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 znižal na 1,2 odstotka BDP v letu 2028. Dolg države pa naj bi v tem obdobju zdrsnil do 61,2 odstotka BDP.

Svetu EU, v katerem so zastopane države članice, je komisija predlagala, naj Sloveniji priporoči pot gibanja očiščenih izdatkov, kot je določena v srednjeročnem načrtu.

Svet naj jo pozove tudi k izvedbi reform in naložb za naslovitev glavnih izzivov, opredeljenih v okviru evropskega semestra, in skupnih prioritet EU. Glavni izzivi in prioritete so pravični zeleni in digitalni prehod, socialna in ekonomska odpornost, energetska varnost ter obrambne zmogljivosti.

Bruselj je v okviru prvega jesenskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, po sprejetju novih fiskalnih pravil ocenil 21 nacionalnih fiskalnih načrtov. Zavrnili so zgolj nizozemskega, madžarskega pa še ocenjujejo. Pet članic mora načrte še poslati.

Na komisiji napovedujejo, da bodo po potrditvi srednjeročnih fiskalnih načrtov na Svetu EU spremljali njihovo izvajanje s strani držav članic. Te bodo morale vsako leto v Bruselj poslati tudi poročilo o napredku pri izvajanju.

Prvi korak pri tem predstavljajo osnutki proračunskih načrtov za leto 2025. Komisija je ocenila 17 načrtov držav območja z evrom, od tega jih je osem - vključno s slovenskim - v skladu s priporočili Sveta EU iz preteklega meseca.

Slovenija je upoštevala priporočilo, naj v letu 2025 rast očiščenih izdatkov omeji v skladu s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU. Komisija je v sredi meseca objavljeni jesenski gospodarski napovedi ocenila, da bo rast slovenskih javnofinančnih izdatkov v letu 2025 znašala 4,7 odstotka, kumulativno v letih 2024 in 2025 pa 10,2 odstotka.

Svet EU je Sloveniji priporočil še, naj zagotovi fiskalno vzdržnost sistemov socialne varnosti, davčne prihodke pa naj prestrukturira tako, da bodo podpirali gospodarsko rast. Priporočil ji je tudi, naj izboljša učinkovitost javne porabe.

Slovenski osnutek proračunskega načrta za 2025 sicer predvideva znižanje slovenskega javnofinančnega primanjkljaja na 2,6 odstotka BDP, bruto dolg pa naj bi se z letošnjih 67,5 odstotka BDP znižal na 65,4 odstotka BDP. Državni zbor je spremembe proračuna za 2025 potrdil pretekli teden.