STA novice / Sodišče v Luxembourgu zavrnilo rusko tožbo zoper plinsko direktivo
sreda, 27.11.2024
Luxembourg, 27. novembra (STA) - Splošno sodišče EU je zavrnilo tožbo družbe Nord Stream 2 zoper direktivo, s katero so se pravila za plinovode na notranjem trgu razširila na plinovode iz tretjih držav. Tožnik je zahteval, da se del plinovoda med Rusijo in Nemčijo izvzame iz predpisov EU, a bi to po oceni sodišča vodilo v izkrivljanje konkurence in negativno vplivalo na oskrbo.
EU je plinsko uredbo spremenila aprila 2019. Z njo so se pravila, ki veljajo za interne plinovode v uniji, razširila na plinovode, ki vodijo v tretje države ali prihajajo iz njih. Cilj je bil zagotoviti enaka pravila konkurence na trgu EU. V praksi to pomeni ločitev funkcij lastnika in upravljalca plinovoda, s čimer se omogoči dostop do plinovoda tudi drugim podjetjem, ki bi želela kupovati plin.
Družba Nord Stream 2, švicarska hčerinska družba ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je odgovorna za gradnjo in obratovanje plinovoda Severni tok 2, je spremembe direktive izpodbijala že leta 2020 na Splošnem sodišču EU. Trdila je, da za Severni tok 2 novi predpisi ne bi smeli veljati, ker so ga začeli graditi, preden so začeli veljati. Splošno sodišče EU je pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Zoper to odločitev se je nato družba Nord Stream 2 pritožila na Sodišče EU, ki je leta 2022 tožbo razglasilo za delno dopustno, s čimer je v bistvu razveljavilo sklep Splošnega sodišča EU in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Slednje je danes sporočilo, da je tožbo ponovno zavrnilo. Kot je pojasnilo, uporaba prava EU za odsek plinovoda Severni tok 2, ki se nahaja na ozemlju ali v teritorialnem morju države članice, preprečuje izkrivljanje konkurence in negativne vplive na zanesljivost oskrbe.
Ugotovilo je tudi, da dejstvo, da zanjo ne morejo veljati izjeme od predpisov EU, družbi Nord Stream 2 ne preprečuje ekonomsko sprejemljivega izkoriščanja plinovoda Severni tok 2 in primerne donosnosti njenih naložb.
Prek plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem, naj bi steklo 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Njegovi gradnji so nasprotovale Poljska, Ukrajina, baltske države in ZDA. Kritiki projekta so med drugim trdili, da bo povečal odvisnost Evrope od ruskega plina in vpliv Kremlja na evropsko politiko.
To je bila ena ključnih ruskih energetskih naložb. Projekt je bil dokončan, vendar plinovod ni začel delovati, ker je 24. februarja 2022 Rusija začela invazijo na Ukrajino.
Zadnje novice
-
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (dopolnjeno) (zbirno)
10.2.2026 -
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (zbirno)
10.2.2026 -
Ustavno sodišče iz odločanja o noveli zakona o RTVS izločilo Accetta
10.2.2026 -
V javni obravnavi predlog novele o izvajanju naložb v sanacijo in obnovo gozdov
10.2.2026 -
Prvemu sistemskemu zakonu o zdravstveni negi in babištvu se obeta podpora (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil ukrepe za zaostritev migracijske politike
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nove ukrepe za podporo vinskemu sektorju
10.2.2026 -
Delavska svetovalnica opozarja na anomalije pokojninske reforme glede delovnih invalidov (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evroposlanci potrdili varovalko za zaščito kmetov v okviru sporazuma z Mercosurjem
10.2.2026 -
Vlada sprejela uredbo za učinkovitejše razporejanje v CZ in strategijo za odpornost kritičnih subjektov
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij v EU do leta 2040
10.2.2026 -
Zakonska določila glede sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v večini skladna z ustavo
10.2.2026