STA novice / Energetske družbe lani z rekordnimi investicijami

Močna investicijska aktivnost v tej dejavnosti je potrebna tudi letos in v prihodnjih letih, povezana pa je tako s krepitvijo distribucijskega in prenosnega omrežja za električno energijo ter baterij kot tudi gradnjo novih proizvodnih objektov za električno energijo, so po seji sporočili iz zbornice.

Navzoči so se seznanili, da so bile okoliščine poslovanja za dejavnost energetike v letu 2023 povsem drugačne kot v letu 2022. To je bila predvsem posledica manjšega vpliva geopolitičnega tveganja na evropske energetske trge, k čemur so pripomogli tako padec cen energentov, ugodnejše vreme in alternativni dobavni viri energentov, predvsem zemeljskega plina. Posledično je tudi stopnja samooskrbe z energijo ponovno zrasla prek polovice, predvsem zaradi rasti proizvodnje električne energije.

Če je bilo še v letu 2022 v panogi ustvarjene najmanj dodane vrednosti v zadnjem desetletju, to je manj kot eno milijardo evrov, je ta lani prvič presegla dve milijardi evrov.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je pojasnil, da so lanske rekordne naložbe, ki so s 685 milijoni evrov predstavljale slabo polovico EBITDA energetskih družb, deloma tudi posledica višjih cen.

V letu 2023 se je izkazalo, da je cena energentov za ogrevanje gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev občutljiva tema, kar je vodilo tudi v podaljšanje regulacije cen nekaterih energentov ali reguliranih delov cene končne maloprodajne cene.

Nekateri od teh ukrepov bodo ostali v veljavi še vsaj v delu leta 2025, s čimer želi vlada vplivati na umirjanje rasti potrošnikih cen, kar bi moralo po pričakovanjih energetske zbornice ugodno vplivati na rast realne potrošnje gospodinjstev in s tem na višjo gospodarsko rast. Ublažilo naj bi tudi rast plačnih pritiskov, ki so pomemben element ohranjanja konkurenčnosti predvsem delovno intenzivnih proizvodnih dejavnosti, ki so močno izvozno usmerjene.

Članice zbornice Eles, Gen energija, Holding Slovenske elektrarne in Plinovodi so podale pobudo za omogočanje kapitalskih naložb energetskih družb v Sloveniji. Upravni odbor jo je na današnji seji podprl in menil, da bi s tem omenjenim in preostalim družbam v slovenski energetiki, ki so v večinski lasti države ali Slovenskega državnega holdinga, omogočili kapitalske naložbe v zagonska podjetja ali sklade tveganega kapitala, katerih namen je spodbujanje inovacij in razvoja v energetiki za namene doseganje ciljev, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Upravni odbor se je seznanil tudi s potekom pogajanj energetske zbornice s Sindikatom pridobivanja energetskih surovin Slovenije o tarifni prilogi h kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije. Ker do konca novembra ni prišlo do dogovora, se bo v skladu s tarifno prilogo h kolektivni pogodbi najnižja osnovna plača s 1. decembrom zvišala za 0,51 odstotka.

Danes se je sestala tudi skupščina energetske zbornice, ki je potrdila program dela in finančni načrt za leto 2025. "Energetika kot sektor je zaradi energetskega prehoda v obdobju največjih sprememb. Spremembe ljudje včasih sicer pozdravimo, velikokrat pa si jih v resnici ne želimo. ... Z veliko lahkoto nasprotujemo vsakršnim posegom v prostor, pozabljamo pa, da lahko zaradi vse zgrajene infrastrukture okoli nas precej bolje živimo," je ob tem poudaril Mervar.