STA novice / Vlada za podaljšanje nagrajevanja ambulant družinske medicine in pediatrije z več opredeljenimi pacienti (dopolnjeno)

Dodatek za povečan obseg dela bodo tako še naprej prejemali vsi zaposleni v ambulantah pediatrije in družinske medicine, ki opredeljujejo več pacientov oziroma imajo višji glavarinski količnik.

Te dodatke je uvedel zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva iz decembra 2023. Po njem lahko zdravniki specialisti mesečno prejmejo do 1500 evrov bruto dodatka, diplomirane medicinske sestre do 750 evrov, srednje medicinske sestre do 600 evrov, zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov bruto.

Vlada želi z interventnim zakonom podaljšati tudi ukrep dodatka za izbiro specializacije družinske medicine, ki znaša 1000 evrov bruto na mesec. "Kot veste je bil pred leti interes za specializacijo iz družinske medicine zelo nizek," je pojasnila ministrica. Dodala je, da je interes verjetno tudi zaradi tega dodatka zdaj višji. Ker pa družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, bodo ukrep podaljšali.

Pojasnila je, da s koncem leta ne bo več pravne podlage za delovanje ambulant za osebe brez izbranega zdravnika oziroma ambulant za neopredeljene. Interventni zakon bi tako zagotovil pravno podlago za njihovo nadaljnje delovanje. "To je bilo pač potrebno, da ohranimo dostopnost vseh tistih, ki so neopredeljeni v času, ko vemo vsi, da družinskih zdravnikov v Sloveniji nimamo zadosti," je ukrep pojasnila Prevolnik Rupel.

Po novem se bodo te ambulante imenovale dodatne ambulante družinske medicine. Način dela v ambulantah bo ostal enak. Pacienti bodo še vedno opredeljeni "na ambulanto" in ne na posameznega družinskega zdravnika, je dejala ministrica.

Interventni zakon bo po njenih napovedih zagotovil tudi sredstva za dodatnih 40 specializacij klinične psihologije. "Na področju klinične psihologije so potrebe našega prebivalstva po storitvah visoke, zato želimo okrepiti mrežo strokovnjakov za duševno zdravje," je pojasnila.

Predvidena so tudi sredstva za financiranje skupinskih zdravstvenih programov za rehabilitacijo invalidov in letovanje otrok. Še naprej bo z zakonom zagotovljen tudi denar za spremljanje virusov v humanih vzorcih in odpadnih vodah.

Novost pa bo vzpostavitev registra bolnikov srca in ožilja, po novem ga bo upravljal ljubljanski klinični center. Register je pred časom že obstajal, a ni dobro deloval, je dejala Prevolnik Rupel.

Nadeja se, da bodo na podlagi podatkov, ki jih bodo zbirali v registru, sprejemali bolj sistemske ukrepe. Bolezni srca in ožilja so namreč prvi vzrok umrljivosti in obolevnosti bolnikov v Sloveniji, je pojasnila.

Finančni učinki predloga interventnega zakona so ocenjeni na 7,6 milijona evrov. Od tega so sredstva za dodatek za izbiro specializacije družinske medicine ocenjena na 350.000 evrov, za dodatne specializacije iz klinične psihologije pa na 200.000 evrov. Za spremljanje virusov v odpadnih vodah je predviden milijon evrov, za skupinske programe rehabilitacije pa šest milijonov, je še povedala ministrica za zdravje.