STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Finančna uprava RS bo v prihodnjih dneh 76 upravičencem v okviru predplačil za obnovo nakazala skupaj okoli 338.000 evrov. Skupni znesek predplačil v osmih sklopih znaša 35,4 milijona evrov za 7636 lastnikov poškodovanih objektov, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

V okviru nadgradnje železniške postaje Škofljica, ki ga je vlada uvrstila v načrt razvojnih programov, bodo med drugim zgradili nove perone s podhodom, uredili postajno območje, novo povezovalno cesto in uredili parkirišče. Ocenjena vrednost projekta po tekočih cenah znaša 18,2 milijona evrov.

Vlada je znotraj proračuna prerazporedila za skupno okoli 101 milijon evrov. Med drugim je 17,7 milijona evrov prerazporedila ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačilo otroških dodatkov. Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je namenila 12,6 milijona evrov za povečanje namenskega premoženja Eko sklada za nadaljnje kreditiranje okoljskih naložb, ministrstvo za naravne vire in prostor pa je znotraj lastnega finančnega načrta prerazporedilo 15 milijonov evrov za izplačila odškodnin upravičencem po lanskih poplavah.

Seznanila se je z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Z izplačilom tretjega zahtevka je Slovenija za izvedbo načrta doslej prejela 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026. Država je končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta leta 2021 do konca novembra 2024 za že izvedene projektne aktivnosti izplačala 622 milijonov evrov, od tega letos 249 milijonov evrov. Glavnino sredstev je letos izplačala za projekte železniške infrastrukture, gospodarstva, turizma in izobraževanja.

Določila je kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2025 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Predlagana kvota za to obdobje je 4,28 milijarde evrov, kar je 25 odstotkov vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za prihodnje leto.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2020-2024 je vlada uvrstila več novih transnacionalnih raziskovalnih projektov. Med drugim se nanašajo na razvoj lasersko obličenih implantatov, recikliranega cementnega kompozita, sulfidnih elektrolitnih premazov, magnetnih nanozimov, kalcijevih organskih baterij in naprednih superkondenzatorjev.

Sprejela je akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030. Ta določa ukrepe, ki bi poleg doseganja še večje energetske učinkovitosti spodbudili tudi večjo transparentnost na tem področju, predvsem s pomočjo digitalizacije postopkov na področju energetskih pregledov.

Sprejela je letni poročili Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Neka za leti 2022 in 2023. Poročilo za leto 2022 med drugim izpostavlja zahtevne razmere na finančnih trgih, ki so jih zaznamovali občutni padci po vseh naložbenih razredih. Izhajali so iz naraščajočih obrestnih mer v evrskem območju, inflacijskih pritiskov, vojne v Ukrajini in iz tega izhajajočih strahov pred recesijo. Leto 2023 je sklad zaključil s 7,09-odstotno donosnostjo.

Seznanila se je z 12. poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike, ki se nanaša na letošnji november. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je na podlagi pregleda napredka pripravilo izhodišča za spremembo programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Vlada je podala soglasje k spremembi tarife o taksah in nadomestilih Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Novela zakona o revidiranju, ki je začela veljati oktobra, namreč agenciji določa nove pristojnosti glede licenciranja v zvezi s trajnostnim pristopom in nekatere dodatne nadzorne ukrepe, za kar je treba določiti nove takse in nadomestila stroškov.

Soglašala je tudi s spremembami in dopolnitvami tarife o taksah in nadomestilih Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki jih je sprejel svet agencije. Do sprememb in dopolnitev tokrat prihaja zaradi novih pristojnosti agencije po evropski uredbi o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence in uredbi o trgih kriptosredstev, uskladitve z določbami zakona o trgu finančnih instrumentov glede centralno depotne družbe, uskladitve z novim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter odprave nedoslednosti na področju investicijskih skladov in upoštevanja zahtev evropske uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev.

Sprejela je sklep o določitvi deležev izpolnjevanja obveznosti, za katere morajo proizvajalci električne in elektronske opreme za letos zagotoviti zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme.

Poleg tega je podprla predlog regionalne nujne pomoči za obnovo, ki jo prinaša predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta. Ob tem je izrazila solidarnost z državami članicami pri obravnavi nepredvidenih naravnih nesreč.

Seznanila se je s poročilom o delu koordinacije služb na morju za lani. Iz njega med drugim izhaja, da so člani koordinacije uspešno sodelovali v skupnih projektih.

Vlada se je seznanila tudi z informacijo o predvidenem sodelovanju Slovenije pri projektu tehnične pomoči v Srbiji z naslovom Razvoj operativnega integriranega administrativno-kontrolnega sistema (IACS) (I. faza) v skladu z zahtevami skupne kmetijske politike EU.

Potrdila je memorandum o soglasju med ministrstvom za digitalno preobrazbo ter alžirskim ministrstvom za visoko izobraževanje in znanstveno raziskovanje o umetni inteligenci, podpisan maja letos v Alžiru.

Seznanila se je tudi z namero o sklenitvi zunajsodne poravnave med državo in podjetjem za veterino, medicino in trgovino Golob zaradi ureditve plačila za opravljene naloge zatočišča za živali prosto živečih vrst v obdobju od 1. februarja 2023 do 31. maja 2024.

Z mesta člana sveta Javne agencije za civilno letalstvo RS je razrešila Branka Lučovnika, ki je podal odstopno izjavo, v svet pa je za mandatno dobo petih let, in sicer do 12. decembra 2029 z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Tomaža Pečnika. Ta je bil od leta 2002 do leta 2010 član in podpredsednik nadzornega sveta družbe Adria Airways, od aprila 2020 pa opravlja naloge pomočnika direktorja za logistično operativo v družbi BTC.