STA novice / Vrhovno sodišče: Za posebno rabo vode iz javnega omrežja potrebno vodno dovoljenje

Kot so pojasnili na Vrhovnem sodišču RS, so odločitev sprejeli v zadevi, v kateri je bioplinarna, ki je bila v postopku tožnica, vodo iz vodovoda uporabljala za tehnološke potrebe, med drugim za čiščenje delovnih površin. Za takšno rabo ni imela vodnega dovoljenja, je pa upravljavcu javnega vodovoda plačevala po dejanski porabi vode.

"Postopek pred Upravnim sodiščem RS, ki je pripeljal do revizije, se je nanašal na zakonitost odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je revidentki do morebitne pridobitve vodnega dovoljenja prepovedoval rabo vode iz javnega vodovoda, ki presega splošno rabo vode. Revidentka je v reviziji opozarjala, da zakon o vodah določa, da je taka posebna raba vode iz javnega vodovoda dopustna tudi brez vodnega dovoljenja, če so porabljene količine pod pragom, ki ga določi pristojni minister s predpisom," so navedli.

Vrhovno sodišče je zdaj v reviziji odločilo, da to, da minister še ni določil količinskega praga, pod katerim ni treba pridobiti vodnega dovoljenja, še ne pomeni proste posebne rabe vode iz vodovoda ne glede na količino. Oporo za takšno razlago je sodišče našlo v celoviti analizi zakonske ureditve posebne rabe vode in še posebej v pomenu pitne vode kot ustavno zavarovane vrednote.

"Iz splošne zakonske ureditve izhaja obveznost evidentirati posebno rabo oziroma pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo za vsako posebno rabo vode, te obveznosti pa je uporabnik lahko prost le ob obstoju zakonsko določene izjeme. Takšno izjemo zakon sicer predvideva v primeru posebne rabe iz javnega vodovoda, vendar jo veže na porabo vode pod pragom, ki ga določi minister. Ker minister tega praga še ni določil, te zakonske izjeme ni mogoče uporabiti, kar pomeni, da je treba pridobiti vodno dovoljenje za posebno rabo vode iz vodovoda ne glede na količino porabe," je sklenilo sodišče.

Glede na zakon o vodah je treba vodno dovoljenje pridobiti za vsako posebno rabo vode za oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, rabo vode za tehnološke namene, dejavnost kopališč, pridobivanje toplote, namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin, izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, pogon vodnih mlinov, žag ali podobnih naprav, gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ureditev pristanišča in vstopno-izstopnega mesta po predpisih o plovbi po celinskih vodah, zasneževanje smučišča, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 megavatov.

Dovoljenje je treba pridobiti tudi za posebno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, če odvzete količine vode presegajo prag, ki ga določi minister s predpisom. Za določitev omenjenega praga je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor.