STA novice / Sodniško pripravništvo v letih 2020-2022 po oceni računskega sodišča delno učinkovito

Namen sodniškega pripravništva izhaja iz zakona o pravniškem državnem izpitu iz leta 1995, ki je bil zadnjič noveliran leta 2007. Vizijo usposabljanja pravnikov po končanem študiju na pravnih fakultetah je vlada zapisala v strategiji ravnanja s človeškimi viri v pravosodju do leta 2020, pri čemer ministrstvo za pravosodje za obdobje po letu 2020 ni pripravilo strateškega dokumenta, ki bi določal strateške cilje na področju pravosodja, sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, so pojasnili v reviziji.

Cilji izvajanja sodniškega pripravništva so bili po njihovih navedbah nazadnje določeni leta 2003 in 2007 v zadnjih dveh novelah zakona o pravniškem državnem izpitu, pri čemer so se razmere na področju števila kandidatov za sodniško pripravništvo od takrat bistveno spremenile in cilji, ki sta jih zasledovali noveli, niso več aktualni. Skupno število mest za sodniške pripravnike je v veljavnih pravnih podlagah nespremenjeno že več kot 15 let in ne odraža realnih potreb, so opozorili na računskem sodišču.

Kot so pojasnili, ministrstvo za pravosodje ni spremljalo realnih potreb niti po sodniških pripravnikih niti po številu zaposlenih s pravniškim državnim izpitom v poklicih v pravosodju. Ne glede na to, da je vrhovno sodišče vsako leto pripravljalo skupni kadrovski načrt za sodišča, pa dolgoročno teh potreb ni ugotavljalo in posledično ni ocenilo, koliko sodniških pripravnikov bi potrebovali izključno za potrebe sodstva.

Vrhovno in višja sodišča so sodelovala s pravnimi fakultetami in izvajala tudi druge aktivnosti ozaveščanja o poklicih v sodstvu, vendar so sodniški pripravniki ocenili, da te aktivnosti niso bile zadostne, saj med študijem večina študentov prava ni spoznala kariernih možnosti v sodstvu po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišča so zainteresiranim pravnikom zagotavljala informacije o izvajanju sodniškega pripravništva, o pogojih ter pravicah in obveznostih sodniških pripravnikov ter kariernih možnostih, vendar so bile te po mnenju sodniških pripravnikov pomanjkljive oziroma tudi napačne, so zapisali v reviziji.

Ob tem so navedli, da je bilo plačilo za delo sodniških pripravnikov v povprečju za 29 odstotkov nižje od bruto povprečne plače v Sloveniji, zaradi česar je bilo sodniško pripravništvo v primerjavi z ostalimi poklici manj zanimivo.

Programov dela za posamezne sodniške pripravnike pa višja sodišča niso dovolj konkretizirala in uskladila, da bi lahko na njihovi podlagi tako mentorji kot tudi sodniški pripravniki vedeli, kolikšno količino in vsebino dela bi moral opraviti sodniški pripravnik. Vsebina programa izbirnega usposabljanja je prepuščena organu oziroma instituciji, kjer se izvaja.

Višja sodišča so pri določitvi vsebine izbirnega usposabljanja večinoma sledila željam sodniških pripravnikov, zaradi česar ti v času usposabljanja niso bili deležni vseh vsebin. Ker višja sodišča niso pripravila navodil oziroma smernic za delo mentorjev s sodniškimi pripravniki, so imeli mentorji različne zahteve glede načina opravljanja dela sodniških pripravnikov, so opozorili v reviziji.

Ministrstvo je vodilo evidenco opravljanja pravniškega državnega izpita, ki pa ločeno ne prikazuje sodniških, državnotožilskih in državnoodvetniških pripravnikov. Sodniškim pripravnikom po opravljenem pravniškem državnem izpitu je ministrstvo vročalo pozive za sklenitev delovnega razmerja skladno s predpisi. Pri odločanju o predlogih za sklenitev delovnega razmerja, je upoštevalo predvsem kriterij zaposlitve pri organu, pri katerem je sodniški pripravnik opravljal pripravništvo, ni pa upoštevalo kadrovskih potreb sodišč niti interesa sodniškega pripravnika. Ministrstvo ni sistematično spremljalo in vodilo seznama o predlogih pravosodnih organov po zaposlenih, koliko bi jih zaposlili in za koliko časa.

Kot so navedli v reviziji, so vrhovno in višja sodišča raziskovala vzroke za upad zanimanja za sodniško pripravništvo, ko so se sodišča leta 2022 začela soočati s problematiko pomanjkanja sodniških pripravnikov. Prepoznane so bile nekatere težave pri izvajanju sodniškega pripravništva in izvedeni parcialni ukrepi, kljub temu pa do prenove sistema sodniškega pripravništva oziroma sprememb veljavnih predpisov še ni prišlo.

Ministrstvo in vrhovno sodišče sta med revizijskim postopkom sprejela popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nesmotrnosti, zato računsko sodišče ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila. Je pa ministrstvu, vrhovnemu sodišču in višjim sodiščem v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru podalo več priporočil za izboljšanje poslovanja.