STA novice / Davek na bilančno vsoto bank ni neustaven

Addiko Bank in Banka Sparkasse sta trdili, da uvedba davka pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom in da je neskladna s pravico do zasebne lastnine. Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev ni v neskladju z ustavo.

Kot je med drugim zapisalo v danes objavljeni odločbi, je položaj bank specifičen, ker njihove dejavnosti ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes, temveč je treba upoštevati javni interes dobro delujočega in razvitega finančnega sistema. Zato ne drži navedba, da vse gospodarske družbe delujejo z namenom pridobivanja dobička in da bi zakonodajalec zato moral obdavčiti finančna sredstva vseh gospodarskih družb na smiselno enak način, je navedlo ustavno sodišče.

Pri tem se je med drugim sklicevalo na odločitev ustavnega sodišča glede davka na bilančno vsoto po zakonu o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic iz leta 1998, ki je veljal do leta 2004. V tisti odločbi je med drugim ugotavljalo, da so predpisani posebni pogoji za ustanovitev in poslovanje bank ter da se tako njihove funkcije ne kažejo le v podjetniškem delovanju, ampak nastopajo tudi v funkciji izvrševanja splošne gospodarske, finančne in monetarne politike v državi.

Ustavno sodišče prav tako ni sledilo očitkom, da začasni davek povzroča neenako obravnavo med posameznimi bankami. Izpodbijane določbe veljajo za vse banke enako in neenake obravnave ni mogoče utemeljevati zgolj s trditvami, da lahko pride do različnih učinkov začasnega davka, ker se ta odmerja od bilančne vsote, pravi ustavno sodišče.

Tudi se ni strinjalo s trditvijo, da gre za omejevanje pravice do zasebne lastnine. Pri presoji je upoštevalo, da je začasni davek po svoji naravi davek od dobička, zaradi zakonsko določena kapica (plačilo davka je navzgor omejeno na 30 odstotkov dobička iz rednega delovanja) pa davek ne presega polovice donosa, kar je po presoji ustavnega sodišča meja, od katere obdavčitev omejuje lastninsko pravico.

Za odločitev o neskladnosti z ustavo je glasovalo šest ustavnih sodnikov - Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs - proti sta bila dva - Rok Svetlič in Marko Šorli.

Vlada je uvedbo davka predlagala kot del ukrepov za zagotovitev sredstev po uničujoči ujmi v začetku avgusta lani. Velja za pet let, od 2024 do 2028, priliv iz naslova tega davka je prihodek namenskega proračunskega sklada. Banke in hranilnice morajo plačati 0,2 odstotka bilančne vsote v posameznem letu, pri čemer obveznost znaša največ 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja.