STA novice / Proračunski primanjkljaj lani pri 1,2 odstotka BDP (dopolnjeno)

V sprejetem proračunu za leto 2024 je bilo načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov, dejanska realizacija je tako ta načrt po predhodnih podatkih presegla za okoli 600 milijonov evrov.

To je po pojasnilih ministrstva predvsem posledica rekordne zaposlenosti, višjih plač, uspešnega poslovanja podjetij ter dodatnih prihodkov, ki izhajajo iz zakona o obnovi po ujmi avgusta 2023.

Ti dodatni prihodki vključujejo začasni dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter prihodke iz dobička Slovenskega državnega holdinga v skupni višini 280 milijonov evrov, ki bodo namenjeni obnovi poplavljenih območij po predlanski katastrofalni ujmi.

Na strani odhodkov je bilo načrtovanih 16,2 milijarde evrov, dejansko pa je bilo porabljenih 15,4 milijarde evrov, so zapisali na ministrstvu.

Zaradi negotovosti pri izvedbi obnove po poplavah so bila sredstva za ta namen porabljena v manjši meri, je pa bilo za pomoč občinam, podjetjem in posameznikom vseeno izplačanih skoraj pol milijarde evrov. Hkrati je bilo za obnovo poplavljenih območij v proračunski sklad za obnovo lani izločenih 530 milijonov evrov.

Dodatna sredstva je država zagotovila še za uskladitev pokojnin in valorizacijo drugih transferjev. Po rekordnem investicijskem letu 2023 je bila po prepričanju ministrstva tudi v letu 2024 ohranjena visoka raven investicij v višini 1,5 milijarde evrov, sredstva pa so bila namenjena za izboljšanje železniške, cestne, športne, zdravstvene, znanstvene in obrambne infrastrukture.

Proračunski primanjkljaj je tako dosegel okoli 800 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka BDP. V proračunu, sprejetem novembra 2023, je bil primanjkljaj predviden pri 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.

Proračunska realizacija za leto 2024 po prepričanju ministrstva odraža uspešnost gospodarskega okrevanja in previdnost javnofinančne politike oz. uspešno obvladovanje izzivov pri upravljanju državnih financ.