STA novice / Ustavno sodišče razveljavilo člen zakona o bančništvu glede izvolitve delavskega direktorja (dopolnjeno)
četrtek, 9.1.2025
Ljubljana, 09. januarja (STA) - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na pobudo sveta delavcev NLB razveljavilo člen zakona o bančništvu, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja.
Ustavno sodišče je ocenilo, da zakonodajalec ni utemeljil razumnega razloga za izključitev predstavnikov delavcev iz organov vodenja bank, ki bi bil stvarno povezan z opravljanjem dejavnosti bančništva. Izpodbijani šesti odstavek 36. člena zakona o bančništvu je soglasno razveljavilo, ker je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki določa, da so pred zakonom vsi enaki, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.
Enako je ustavno sodišče odločilo sredi leta 2019, ko je razveljavilo člen takrat veljavnega zakona, ki je prav tako določal, da se za banko pri imenovanju delavcev v organe vodenja ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Leta 2021 uveljavljeni nov zakon je nato omogočil imenovanje predstavnikov delavcev v organ nadzora banke, tega pa ni dopustil za organ vodenja banke.
V svetu delavcev NLB so se tako vnovič obrnili na ustavno sodišče, saj so menili, da so delavci v bankah postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z delavci v drugih gospodarskih družbah, saj naj za drugačno obravnavo sestave organov vodenja banke ne bi bilo nobenega razumnega in stvarnega razloga. "S tem je kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, kar bistveno vpliva na njihove interese," so zapisali pobudniki.
Zaradi narave bančnega poslovanja in doseganja ciljev stabilnega finančnega sistema z učinkovitim, skrbnim, varnim in preglednim poslovanjem naj bi banke morale imeti po mnenju vlade in DZ vrhunsko usposobljeno in neodvisno upravo, ki bo sposobna sprejemati neodvisne odločitve, upoštevajoč sistemske finančne interese banke. Po njunem mnenju naj bi tako zadoščalo, da je zastopstvo interesov deležnikov zagotovljeno v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah.
Zaradi konflikta interesov, uveljavljanja odgovornosti in že zagotovljenih alternativnih možnosti sodelovanja pri sprejemanju upravljavskih odločitev naj po njunem ne bi bilo niti primerno niti potrebno imeti predstavnikov delavcev hkrati v nadzornem svetu in v upravi banke. A ustavno sodišče je odločilo drugače.
"Da bi bil cilj stabilnega finančnega sistema zaradi sodelovanja predstavnikov delavcev v organih vodenja banke, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje, kot jih določa zakon o bančništvu, lahko na kakršenkoli način okrnjen ali ogrožen, iz razlogov, ki jih navajajo zakonodajno gradivo ter DZ in vlada, ne izhaja," je ugotovilo sodišče. Ob tem načelo enakosti pred zakonom po navedbah sodišča ne pomeni, da zakonodajalec v bistvenem enakih položajev pravnih subjektov ne bi smel različno urejati, ampak da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga.
Kot je še zapisalo ustavno sodišče, je položaj bank kot delniških družb primerljiv s položajem drugih gospodarskih družb, se pa od njih razlikujejo le po določeni zakonski ureditvi, s katero se zagotavljajo ustrezni pogoji za njihovo učinkovito, varno in pregledno poslovanje, s tem pa stabilnost finančnega sistema.
Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v Zavodu za kulturo raznolikosti Open. "Delavsko soupravljanje predstavlja civilizacijsko pridobitev, ki širi demokracijo iz sfere politike v sfero ekonomije, zato ga je treba ob enakih pogojih zagotoviti vsem delavcem v državi," so zapisali. Dolgoletna saga z izključevanjem delavskega soupravljanja iz organov upravljanja bank pa je po njihovem simptom delovanja slovenskega in globalnega političnega razreda, ki brez nadzora državljanov sprejema odločitve, ki koristijo kapitalu na škodo ljudi.
"V Sloveniji je nadzor nad delovanjem oblasti še bolj zahteven, ker gre za majhno državo, kjer je prepletenost oblasti, kapitala, agencij za odnose z javnostmi, velikih odvetniških družb in nekaterih državnih institucij zelo velika, transparentnost postopkov sprejemanja odločitev pa zelo majhna. Velika ovira za nadzor nad delovanjem oblasti predstavlja neobstoj zapisnikov vlade, zaradi katerih ni jasno, kdo so zagovorniki posameznih rešitev in v čigavem imenu jih zagovarjajo," so ocenili.
Zadnje novice
-
Predlog za uvedbo dopolnilnega javnega zdravstvenega sodelavca ni primeren za nadaljnjo obravnavo
24.9.2026 -
DZ potrdil novelo zakona o urejanju prostora
24.9.2026 -
DZ preimenoval praznika Primorcev in Prekmurcev
24.9.2026 -
DZ za širitev kroga upravičencev do odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu
24.9.2026 -
Odslej kazniv tudi poskus pridobivanja otrok za spolne namene
24.9.2026 -
DZ sprejel zakon o Skoku
24.9.2026 -
Slovenija korak bližje vključitvi v pobudo Pax Silica (dopolnjeno)
24.9.2026 -
EU zaradi proruske propagande uvedla sankcije proti ruski novinarki
24.9.2026 -
Zupančič: Upoštevali smo večino pripomb in zakon o Skoku izboljšali
24.9.2026 -
Ministrstvo: Novela zakona o zaščiti živali še v postopku priprave
24.9.2026 -
Vlada z zakonom predlaga ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije
24.9.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
24.9.2026