STA novice / O osnutku novega zakona o visokem šolstvu v petek socialni partnerji

"Novi zakon o visokem šolstvu se je od prvega medresorskega usklajevanja do danes malenkost spremenil," je dejal Kodrič. Tako so uskladili člene o ustanovitvi visokošolskih zavodov, dodali postopke, vezane na člene o spodbujanju načela enakosti spolov in besedilo glede ureditve posebnega statusa študenta, ki se ne bo pridobival v prijavno-sprejemnem postopku, ampak bo pridobljen med študijem.

Prav tako so dopolnili določene člene v postopkih Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) in glede pogojev za vpis na univerzitetne študijske programe prve stopnje, uskladili so člen o delovni in pedagoški obveznosti v skladu s kolektivnimi pogajanji, dodali skrb za slovenski znakovni jezik ter uskladili določene člene z drugimi predpisi oz. podzakonskimi akti. Kodrič si želi, da bi bil zakon, ki bo po ESS šel na vlado in nato v državni zbor, sprejet še pred poletjem.

Kazalnike spremljanja uresničevanja resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, ki je ključni strateški dokument za razvoj visokega šolstva, je članom sveta predstavil Jernej Širok z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Za glavno usmeritev si postavlja zeleni in ustvarjalni razvoj visokošolske dejavnosti, temelječ na odličnosti in odprtosti za dobrobit širše družbe. Opredeljuje pet prednostnih področij, družbeni razvoj in visokošolski sistem, zakonodajo in financiranje, kakovost, internacionalizacijo in digitalizacijo. V namen njene operacionalizacije je bil sprejet akcijski načrt uresničevanja, ki opredeljuje 31 aktivnosti za uresničevanje strateških ciljev in ukrepov.

Od skupaj 39 kazalnikov, ki jih v glavnem pobirajo iz Eurostata zaradi mednarodne primerjave pa tudi iz državnega statističnega urada, so po besedah Široka opredelili 16 ključnih kazalnikov uspešnosti. Te pa so opredelili na podlagi gradiv, ki jih objavlja Evropska zveza univerz in za katere Širok meni, da sodijo k prikazu kakovosti visokega šolstva. Poudaril je, da je želja, da s kazalniki in spremljanjem nacionalnega programa ne bi dodatno obremenili visokošolskih zavodov, da bi bili dobljeni rezultati mednarodno primerljivi.

V razpravi so člani sveta večinoma izrazili strinjanje s kazalniki spremljanja uresničevanja resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, a tudi opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Tako so med drugim predlagali nov kazalnik za spremljanje tujih študentov, ki pri nas študirajo, in za ohranitev stikov z njimi, če se vrnejo v svojo državo.

Svet se je danes seznanil tudi z izvajanjem akcijskega načrta uresničevanja resolucije, ki predvideva pripravo zakona o visokem šolstvu. Poročilo je na seji predstavila Duša Marjetič z ministrstva za visoko šolstvo. Akcijski načrt po njenih navedbah vključuje 37 aktivnosti: od tega 22 z rokom izvedbe v obdobju 2022-2024, 12 jih je realiziranih, ena je ustavljena, ker je bila preoblikovana, devet jih je še v delu in bodo zaključene v naslednjem obdobju, še 15 aktivnosti je z rokom izvedbe po letu 2024 v delu.

Tako so med drugim uredili postopke obravnave zaznane spolnega in drugega trpinčenja v visokem šolstvu, pravice študentov s posebnimi potrebami in s posebnim statusom in celovito prenovo zakonske ureditve visokega šolstva.