STA novice / Odbor DZ zavrnil predlog SDS, da poplavljencem ne bi bilo treba predlagati dokazil za izplačano pomoč

Ministrstvo za naravne vire je avgusta lani začelo pošiljati pozive lastnikom v poplavah avgusta 2023 poškodovanih stavb, ki so prejeli predplačila za stroške obnove, naj predložijo dokazila za dodelitev sredstev. Pravno podlago za izplačilo predplačil je dala novela zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ta je določila, da je vlada prvič doslej tudi fizičnim osebam, ki so lastniki poškodovanih stanovanj in hiš, zagotovila predplačila za obnovo.

A kot je na današnji novinarski konferenci in pozneje tudi na seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor pojasnil poslanec SDS Jožef Jelen, se v praksi pojavljajo problemi, saj mnogi prizadeti nimajo računov iz različnih razlogov. "Večina je obnavljala stanovanja v lastni režiji in z medsosedsko pomočjo in nimajo vseh računov. Nekaterim so podarili gradbeni material in drugo pomoč. Ljudje pravijo, da so imeli takrat edino skrb, da si čim prej uredijo pogoje za bivanje," je dejal.

Dodal je, da prizadetim ob nakazilu predplačil ni bilo predstavljeno, da bodo morali za prejeta sredstva predložiti račune. Prav tako niso dobili natančnih navodil, za kaj lahko uporabijo sredstva. "Ko so ljudje dobili pozive k predložitvi dokumentacije, so bili nekateri zgroženi," je poudaril Jelen.

V luči tega so želeli v SDS s predlogom novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 urediti, da bi se prejeto predplačilo za obnovo v znesku do vključno 20.000 evrov štelo kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in zanj ni treba predložiti dokazil. Namesto tega naj bi prejemnik podal izjavo s popisom opravljenih nujnih del in porabljenega materiala za odstranitev posledic naravne nesreče.

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je zavrnila navedbe, da upravičenci niso bili seznanjeni s pogoji dokazovanja porabe sredstev. Kot je dejala, tako iz zakona o odpravi posledic naravnih nesreč kot tudi iz interventnega zakona jasno izhaja, da gre za predplačila, katerim sledi končni obračun prejetih sredstev v okviru posebnega postopka.

Predlog SDS po mnenju vlade prav tako ne sledi načelom transparentne porabe javnih sredstev z dokazovanjem namenske porabe izplačanih sredstev. "V skladu s pravili javnofinančnega poslovanja se za dodeljena sredstva državnega proračuna kot dokazilo o namenski rabi sredstev vedno zahteva verodostojne listine," je bila jasna.

Podobno je opozoril tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben. "Imamo zakon o izvrševanju javnih financ, zelo veliko denarja smo dobili tudi iz EU in mi moramo dokazati, da se je denar namensko porabil," je izpostavil. Dodal je, da bi z zakonodajnim predlogom SDS ta koncept obrnili na glavo.

Da bi šlo v primeru izplačil države pomoči brez predložitve dokazil za nedovoljeno državno pomoč, pa je v razpravi poudaril poslanec Svobode Aleš Rezar. Predlog SDS je označil za populizem.

Strinjala se je poslanka Levice Nataša Sukič in SDS očitala, da naravno katastrofo, ki je prizadela veliko državljanov, izrablja za poceni nabiranje političnih točk.

Poslanec NSi Janez Žakelj pa je izrazil razumevanje do možnosti, da ljudje vendarle niso bili obveščeni o tem, da bi lahko morali vračati državno pomoč. V luči tega je "apeliral na zdravo kmečko pamet", da bi zanje poiskali rešitev, ki bi bila zakonsko sprejemljiva. "Mi smo za transparentno in namensko porabo, ampak je treba iti ljudem nasproti," je dejal.