STA novice / Ministrstvo z novim zakonom o varovanju kulturne dediščine do večjega pravnega varstva

Po besedah državnega sekretarja so bile sicer že v prejšnjih mandatih podane pobude in predlogi za spremembo zakona iz leta 2008. Pri pripravi aktualnega zakonskega predloga se je angažirala predvsem muzejska stroka. Zaradi sistemske neurejenosti tega področja so podali močno pobudo, da se za področje muzejev napiše samostojen zakon, vendar so jih na koncu prepričali, da je smiselno obdržati vsa področja v enem zakonu, je pojasnil.

Poudaril je, da so izzivi v današnjem času drugačni, kot so bili ob nastanku starega zakona. Zakonski predlog tako odgovarja na izzive sodobnega časa, kot sta digitalizacija in podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo kulturno dediščino. Na podlagi sprememb v družbi se spreminjajo javna poslanstva in naloge javne službe, posodobili so se mednarodni dokumenti in načela; med drugim se spremenila definicija muzejev, ki širi njihovo poslanstvo in želi okrepiti njihovo vlogo v lokalnih skupnostih.

Z novim zakonom želijo med drugim zagotoviti večjo preglednost postopkov in registrov, s čimer želijo olajšati delo tako strokovnih služb kot omogočiti javnosti ne samo krajše in enostavnejše postopke, kadar se srečajo z varstvom kulturne dediščine, ampak vzbuditi zavedanje in aktivno sodelovanje pri njenem varstvu.

Opozoril je tudi na težave pri upravljanju kulturnih spomenikov. Kar nekaj je prenovljenih in zanje se že leta poskuša najti upravljavce, pri čemer si najbolj želijo tistih iz lokalnih skupnosti. Z novim zakonom si želijo zagotoviti jasno zakonsko podlago, ki jim bo to omogočila.

Med posodobitvami je Čelik Vidmar izpostavil posodobitev terminologije ter uskladitev z mednarodnimi dokumenti in direktivami, eno od ključnih novih poglavij je namenjeno varstvu dediščine v izjemnih razmerah. Opozoril je na preoblikovanje mehanizma za odstranitev stavbne dediščine kot izravnalnega ukrepa, kjer želijo odločanje z ministra prenesti na stroko, ter krepitev javne službe in organizacije Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Predlog prinaša še celovito prenovo muzejske javne službe, poleg tega želijo vzpostaviti svet za kulturno dediščino, ki bi deloval kot platforma za krepitev odnosov med različnimi področji dediščine.

V razpravi, ki je sledila, se je največ pripomb nanašalo na področje arheologije, in sicer glede izvajanja arheoloških raziskav. Eden od pomislekov je bil, zakaj se arheološke najdbe obravnava drugače kot starine in umetnine, ter zakaj zasebnik ne more biti lastnik arheološke najdbe, čemur je sledil poziv, naj se arheološke najdbe izenači z ostalo kulturno dediščino. Slišati je bilo tudi pobudo za podaljšanje javne razprave.

Kot je pojasnil državni sekretar, so, da bi imela zainteresirana javnost čim več časa, osnutek predloga novega zakona dali v javno razpravo že pred božičnimi prazniki, v javni razpravi pa bo še do konca januarja. Že pred tem so sicer opravili javno razpravo z vsemi ključnimi deležniki na področju varovanja kulturne dediščine.

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu Špela Spanžel pa je dodala, da so odprti za predloge in izboljšave tudi po 31. januarju, v prihodnjem tednu pa bodo na vrsti medresorski sestanki.