STA novice / DZ opravil razpravo o dopolnjenem zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Poslanci bodo glasovanje o zakonu opravili v četrtek.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je uvodoma predstavil dopolnitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je po njegovih besedah izrednega pomena za izboljšanje delovnih pogojev in socialnega položaja samozaposlenih v kulturi. Kot je povedal, je predlagana dopolnitev zakona eden od pomembnejših korakov boja proti prekarnemu položaju samozaposlenih v kulturi, z njo pa Slovenija postavlja primer dobre prakse varstva pravic prekarnih delavcev ne le doma, ampak tudi v celotni Evropski uniji.

Dopolnitev zakona po besedah Rusjana natančno in operativno določa izvajanje že veljavne ureditve, da je potrebno samozaposlenim v kulturi za delo v javnih zavodih zagotoviti primerljivo plačilo za enako delo, ki ga opravijo zaposleni v javnem zavodu ali agenciji, s katerim samozaposleni sodelujejo. Prinaša tudi kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela ter vladno uredbo s shemo primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci, višino obtežitvenega faktorja in začetno višino plačila. Zakon še predvideva, da se bo minimalna začetna višina plačila enkrat letno usklajevala z višino plač v javnem sektorju na podlagi odredbe ministra za kulturo, bo pa morala vlada pred sprejetjem ali spreminjanjem uredbe pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v kulturi.

Prav omenjena uredba je sprožila največje nasprotovanje pri opozicijskima SDS in NSi, ki sta tudi vložili svoja amandmaja, ki predvidevata črtanje 1. in 2. člena zakona.

Predstavnika obeh opozicijskih strank, SDS in NSi, sta v razpravi menila, da zakon z uredbo o določitvi minimalnega urnega plačila za opravljanje storitve samozaposlenih v kulturi daje preveliko pristojnost izvršilni veji oblasti. Prav tako naj bil zakon po njuni oceni diskriminatoren tako do zaposlenih v javnem sektorju kot podjetnikov.

Poslanske skupine vladajoče koalicije SD, Levica in Svoboda so na drugi strani zakon podprle.

Po besedah Andreja Hoivika v poslanski skupini SDS sicer zagovarjajo vsakršno prenovo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in da je vsak delavec za svoje delo ustrezno plačan, a ga je med drugim zmotilo, da predlagana novela pristojnosti določitve plačnih razredov, predvsem minimalnih tarif, podeljuje neposredno vladi oz. ministrici za kulturo. To bo po njegovem omogočalo, da bo lahko vsakokratna vlada z uredbo populistično nagrajevala ali kaznovala delo samozaposlenih v kulturi.

Jožef Horvat je povedal, da se v NSi strinjajo z ureditvijo statusa samozaposlenih v kulturi, a bi morali po njegovem v okviru plačevanja nadomestil prispevkov samozaposlenim v kulturi najprej uvesti ločnico med spodbujanjem vrhunske kakovosti na eni strani in socialnim korektivom pri plačilu prispevkov na drugi strani. Menil je še, da dopolnitev zakona prinaša zgolj dobrobit za peščico državljanov.

V imenu poslanske skupine SD je Jonas Žnidaršič med drugim menil, da dopolnitve prinašajo ne le krepitev kulturnega sektorja, temveč tudi družbe kot celote. Tatjana Greif je v imenu poslanske skupine Levica spomnila, da samozaposleni v kulturi za razliko od redno zaposlenih sami plačujejo določene stroške, zato zakon prinaša uvedbo obtežitveni faktor, t. i. količnik za prekarnost, ki bo zagotovil pošteno primerljivost plačila.

Alma Intihar, ki je predstavila stališče poslanske skupine Svoboda, je med drugim opozorila, da je širši ekonomski in socialni status samozaposlenih v kulturi izrazito neugoden, kultura kot panoga pa je ena najbolj prekariziranih pri nas. Ob tem se je oprla na analizo podatkov finančne uprave za leto 2021, ki je pokazala, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov pa manj od bruto povprečne plače v Sloveniji.

Dopolnitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je matični odbor za kulturo obravnaval na svoji zadnji redni seji, na kateri so sprejeli amandmaje poslanskih skupin koalicije ter amandma odbora, ki se nanašajo na uvedbo t. i. protidumpinške klavzule.