STA novice / Ustavno sodišče v presojo nekaterih določb zakona o bančnih izbrisih

Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pobudo treh skupin pobudnikov oz. pritožnikov, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, za začetek postopka za oceno ustavnosti dela ali celote 6., 32., 33., 35., 41. in 48. člena zakona, so danes sporočili s sodišča.

Ti se nanašajo na to, da je v postopkih izključno pristojno Okrožno sodišče Maribor, na pravila o združevanju pravd in določitvi vzorčnega postopka, da država v postopkih nastopa kot stranski intervenient, ki se kot tak pridruži Banki Slovenije, na sodne takse in obrestovanje prisojenih odškodnin ter na postopke, začete pred uveljavitvijo zakona.

Medtem pa je sodišče ustavne pritožbe pobudnikov, ki so tožniki v odškodninskih postopkih, začetih pred uveljavitvijo tega zakona, s katerimi izpodbijajo tri pravnomočne sklepe Višjega sodišča v Ljubljani o tem, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o tožbi zoper Banko Slovenije in da se tožba odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru, zavrglo.

Pobudniki ocene ustavnosti menijo, da so izpodbijane določbe v neskladju z ustavo, in sicer med drugim z enakostjo pred zakonom, enakim varstvom pravic, pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov.

Neustavnost vidijo tudi v sklepih višjega sodišča. A ustavno sodišče je presodilo, da so njihove ustavne pritožbe nedopustne zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, pa tudi zato, ker je treba izpodbijane sklepe razumeti kot procesne sklepe in ker ne gre za posamične akte.

Pobudo za oceno ustavnosti 3., 33., 41. in 48. člena zakona so lani jeseni vložili tudi prvopodpisani Tadej Kotnik ter 13 drugih nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in nekdanje Banke Celje. Gre za primere razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice šestih saniranih bank v letih 2013 in 2014. Ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v vrednosti 960 milijonov evrov.