STA novice / Predlog zakona o medijih prestal prvo obravnavo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na seji DZ izpostavila, da gre za zakon, ki medijski prostor ureja celovito. Meni, da se vlada z njim po več kot 20 letih ustrezno odziva na izzive, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, družbeni mediji in koncentracija medijskega lastništva.

Predlog zakona po besedah Vrečko spodbuja razvoj medijev in postavlja jasna pravila za njihovo delovanje. Med ključnimi novostmi so tudi finančne spodbude medijem, saj so se njihovi prihodki v zadnjih letih močno zmanjšali. "Brez državnega sofinanciranja zato težko naprej opravljajo svoje poslanstvo," je dejala Vrečko.

Predlog zakona je po mnenju koalicijskih Svobode, SD in Levice pomemben za nujno posodobitev medijske zakonodaje. Poslanka največje poslanske skupine Svoboda Sara Žibrat je med novostmi v predlogu zakona izpostavila državne pomoči medijev. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se letos medijem obeta dodaten milijon, leta 2026 pa osem milijonov evrov.

Žibrat je tudi navedla, da bodo predlog dopolnili. Tako bodo z ministrstvom za kulturo govorili tudi o zadnjih pripombah Društva novinarjev Slovenije.

Opozorila je, da sredstva za inšpektorat za kulturo ne bodo dovolj za nadzor nad mediji. Treba bo tudi jasno zapisati določbe v zvezi s prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogno radiodifuzijo in določbe v zvezi z oglaševanjem vplivnežev.

Določene pomisleke imajo v Svobodi tudi o novem postopku presoje koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Kot je dejala, menijo, da bi morali ohraniti prag koncentracije, pri tem pa zagotoviti dodatno varovalko. Skrbi jih tudi prenos večjih pooblastil na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).

Tudi poslanec SD Jonas Žnidaršič je poudaril, da so potrebni določeni popravki. Dejal je, da SD ostaja odprta za izboljšave, ki bodo pripomogle k oblikovanju medijskega okolja, odpornega na pritiske in usmerjenega v javni interes. Hkrati predlog ponuja več pomembnih rešitev, od jasnejše regulacije medijskega lastništva, državnega oglaševanja in omejevanja sovražnega govora.

Po besedah poslanke Levice Tatjane Greif je predlog "sodoben, koncizen, premišljen, široko usklajevan in prepotreben". Meni, da prenaša številne rešitve, denimo opredelitev medijev, prenovljeni medijski razvid, nove postopke za presojo medijske koncentracije in uskladitev z evropsko zakonodajo. Predlog je Levica podprla, poslanec Miha Kordiš pa se je vzdržal.

V opozicijskih SDS in NSi so bili do predloga kritični. Poslanka NSi Iva Dimic meni, da levica s predlogom zakona vzpostavlja "popoln nadzor nad mediji". Poudarila je, da bo vsakokratna vlada z uredbo podrobneje določila merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. "Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev," se je vprašala Dimic.

Poslanec SDS Andrej Hoivik meni, da je predlog zakona škodljiv. Izpostavil je pristransko dodeljevanje državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo po njegovem še povečalo njihovo odvisnost. Kot je dejal, "gre za ustrahovanje neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti in demokratični deficit".

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza meni, da je posodobitev medijske zakonodaje nujna. Predlog zakona podpira in ščiti vse medije v Sloveniji, je dejal, ravno mediji pa so zelo pomembni za madžarsko in italijansko narodno skupnost.

Kot je dejal, imajo zaposleni tako v javnih kot zasebnih medijih v težavne delovne pogoje. Predlog zakona je Ziza sicer podprl, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa je glasoval proti.

Poslanci so se v razpravi strinjali, da je posodobitev medijske zakonodaje potrebna. Toda opozicija je večkrat izpostavila, da predlog zakona pušča mnoga odprta vprašanja pri financiranju medijev in nadzoru nad mediji, ki bi ga izvajal Akos. Prav tako so opozorili na nejasno opredelitev medijev.

Poleg tega so v SDS in NSi večkrat izpostavili izjemne posege Svobode v medije, medtem ko so v koaliciji opozorili, da je ravno zdajšnja opozicija, ko je bila v vladi, mnogokrat kratila svobodo medijev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je SDS očitala tudi širjenje dezinformacij, tudi v zvezi s predlogom zakona.