STA novice / Z Gorenjske opozorila, da bi novi zakon še povečal kaos pri kampiranju

Kampiranje in prenočevanje v avtodomih je v zadnjih letih v porastu, s tem pa je v porastu tudi število kršitev, saj se vse več ljudi namesto za prenočevanje v kampih in na urejenih počivališčih odloča za nedovoljeno prenočevanje v naravi. "Najbolj moteča so kampiranja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih ter ob vodnih površinah," je povedal vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora In Žirovnica Gregor Jarkovič.

Na turističnih območjih zgornje Gorenjske razmere v zadnjih letih označujejo za nevzdržne in neobvladljive. Računali so, da bo ta negativni trend obrnil novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki bi povišal globo, tako da bi kršitelje odvračala od kampiranja na črno. Vendar pa predlog, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve dalo sredi januarja v javno obravnavo, višino globe zvišuje le minimalno, hkrati pa kot pogoj za kaznovanje dodaja še element vznemirjanja.

Najbolj pogosta oblika kršitev je spanje oziroma kampiranje v vozilih na raznih javnih in zasebnih krajih. Predlagana zakonska sprememba to uvršča v kategorijo prenočevanja na javnih ali drugih dostopnih krajih, ki prenočevanju niso namenjeni. Globa za tak prekršek bi bila po predlogu 100 evrov oziroma ob takojšnjem plačilu 50 evrov, kar pomeni le sedem evrov več kot po sedanjem zakonu in hkrati bistveno manj od cene prenočevanja v kampu, je opozoril Jarkovič.

Hkrati predlog novega zakona dodaja pogoj, da bi bilo takšno prenočevanje prekršek zgolj, če bi nekoga vznemirjalo. Tako bi bilo delo redarjev in policistov na področju nedovoljenega prenočevanja mogoče le še na podlagi konkretne prijave občana ob njegovi popolni identifikaciji in pripravljenosti pričanja v prekrškovnem postopku, da ga neko konkretno vozilo vznemirja.

Kot je opozoril Jarkovič, bi bila nova ureditev na ta način še bistveno slabša od obstoječe. Da bi globa odvračala kršitelje od prenočevanja na črno, bi morala biti vsaj še enkrat višja. Tako pa se večkrat izkaže celo, da so kršitelji plačilo glob kar vračunali v svoj dopust, in da se glede na nizko višino globe raje odločijo za prenočevanje v naravi kot v kampu.

Da je predlog novega zakona celo slabši od obstoječega, je opozoril tudi bohinjski župan Jože Sodja. Pojasnil je, da so želeli z višjo globo odvračati turiste od zavestne kršitve in parkiranja ter prenočevanja po travnikih in zasebnih dvoriščih. "Občani se pritožujejo, mi pa nimamo enega vzvoda, kako ta ravnanja ustaviti," je izpostavil.

"Zadeva bi bila lahko dokaj enostavna. Če bi tisti, ki pišejo zakone, vprašali lokalne skupnosti, kaj najbolj pije vodo na terenu, in bi tako tudi naredili, bi bile skoraj vse težave rešene," je dejal blejski župan Anton Mežan. Če bi obveljala trenutno predlagani zakon, pa bi se položaj za lokalne skupnosti še poslabšal. "To bi vodilo samo v nadaljnji kaos, ki ga imamo že sedaj preveč," je opozoril Mežan.

Upa, da jim bodo predlagatelji zakona sedaj vendarle prisluhnili. Tega se nadeja tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki je prav tako ogorčena nad obstoječim predlogom. "Na ministrstvo bomo skupaj poslali naše predloge in srčno upam, da bomo uspešni," je dejala. Dodala je, da ne gre zgolj za težavo zgornjegorenjskih občin temveč tudi drugih turističnih območij, zlasti Posočja in Obale.