STA novice / Pravosodno ministrstvo ob napredku Slovenije na indeksu zaznave korupcije izpostavilo zakonodajne spremembe

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil korenito dopolnjen leta 2020, na ministrstvu pa že potekajo postopki imenovanja delovne skupine, ki bo preučila učinek zadnje novele, vsebino pobud, ki so jih prejeli, ter pripravila potrebne zakonske spremembe.

Med ukrepi za zmanjševanje korupcije so izpostavili tudi zakon o zaščiti prijaviteljev iz leta 2023, ki je zajel širok krog zavezancev, tako državnih organov kot podjetij, ki so morali vzpostaviti notranje prijavne poti za različne kršitve, vključno s korupcijo. Zakon po besedah ministrstva ureja tudi nekatere zaščitne ukrepe za prijavitelje, vendar še ne morejo oceniti učinkov zakona glede preprečevanja korupcije.

V lanskem letu so potekale tudi številne aktivnosti za pripravo predloga resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada v začetku letošnjega leta potrdila in poslala v državni zbor. Besedilo osnutka nove resolucije v pripravi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je nastajalo v dvoletnem sodelovanju z različnimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, ki so sodelovali v 16 področnih delovnih skupinah. "Na ta način so bili že v fazi priprave resolucije vključeni ključni deležniki," so izpostavili. Dodali so, da je v novi resoluciji prepoznanih več tveganj, opredeljen pa tudi je širok nabor ciljev, ki bodo prispevali k preprečevanju korupcije in krepitvi integritete.

Slovenija je na objavljenem indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018-2020. Kljub pozitivnemu trendu pa še vedno ostaja pod povprečjem tako EU (letos 64 točk) kot OECD (letos 65 točk).