STA novice / Banka Slovenije: Lanska upočasnitev rasti prehodna, dvig BDP najnižji po 2020

Slovenija je lani po prvi oceni statističnega urada zabeležila 1,6-odstotno rast BDP. Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni povečal za 1,5 odstotka.

V Banki Slovenije so v sporočilu za javnost komentirali, da je lanska rast temeljila predvsem na končni potrošnji in v drugi polovici leta tudi neto izvozu, medtem ko jo je omejevalo predvsem šibko investiranje.

Po razmeroma visokih rasteh gospodarske aktivnosti v obdobju po pandemiji covida-19 se je ta lani tako upočasnila na najnižjo raven po koronskem 2020, upočasnitev pa je bila po oceni Banke Slovenije večinoma posledica cikličnega obrata v investicijski dejavnosti. Ta se je lani skrčila za 3,7 odstotka, kar se je med dejavnostmi najbolj vidno odrazilo v gradbeništvu, kjer sta se po ugodnih gibanjih v 2023 lani zmanjšali tako aktivnost kot zaposlenost.

Na drugi strani so storitve lani ostale glavni dejavnik gospodarske rasti in so odražale nadaljevanje ugodnih gibanj zasebne in državne porabe, so dodali v Banki Slovenije. Potrošnja gospodinjstev se je tako ob še vedno ugodnih razmerah na trgu dela in popuščanju inflacije povečala za 1,6 odstotka, državna potrošnja pa za 8,5 odstotka.

Podatki za lansko zadnje četrtletje medtem po navedbah Banke Slovenije kažejo nadaljevanje zmerne gospodarske rasti. BDP se je na četrtletni ravni povečal za 0,6 odstotka, kar predstavlja rahel pospešek v primerjavi s četrtletjem prej, medletno pa je rast z 1,5 odstotka presegla povprečje evrskega območja za 0,5 odstotne točke.

Oprijemljivejše znake okrevanja je ob koncu leta kazal slovenski izvoz, ki je bil medletno večji za 3,9 odstotka, to pa se je po pojasnilih Banke Slovenije zrcalilo tudi v ugodnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila aktivnost medletno večja za 4,2 odstotka. Ob šibkih investicijah in zmanjšanju zalog je medletna rast uvoza zaostala za izvozom, prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP pa je ostal pozitiven, tako kot četrtletje prej.

Potrošnja gospodinjstev se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej v zadnjem lanskem trimesečju okrepila za 1,2 odstotka. Medletno večja je ostala tudi državna potrošnja, in sicer za 5,7 odstotka.

Poleg negativnega prispevka spremembe zalog so močnejšo krepitev gospodarske aktivnosti omejevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju še vedno za 5,2 odstotka manjše kot pred letom.

Lanska upočasnitev rasti je bila po mnenju Banke Slovenije prehodna. Tako ostajajo pri napovedi, da se bo rast letos spet okrepila nad dva odstotka. Po decembrski napovedi centralne banke bo dosegla 2,2 odstotka.

Pri tem v Banki Slovenije pričakujejo, da bo okrevanje rasti z vidika njenih dejavnikov široko utemeljeno. Dobre razmere na trgu dela bodo ob nadaljnji nominalni rasti plač in inflaciji, ki naj bi bila skladna z dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke, še naprej spodbujale rast zasebne potrošnje in vplivale na izboljšanje zaupanja pri gospodinjstvih. Domače povpraševanje bodo krepile še državna potrošnja in po pričakovanjih centralne banke spet tudi investicije. Razlog za to naj bi bili izdatki, povezani s popoplavno obnovo, in koriščenje sredstev EU.

Makroekonomske obete za Slovenijo in celotno evrsko območje sicer spremljajo precejšnja zunanjetrgovinska in geopolitična tveganja, so ob tem še opozorili v Banki Slovenije.