STA novice / Odbor DZ z dnevnega reda umaknil predlog zakona o prostem dostopu do dokumentov o trgovini z vojaškim orožjem

Predlog za umik zakonskega predloga, ki ga je vložila trojica poslancev Svobode, je poslala vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič. V njem je pojasnila, da je prvopodpisani vlagatelj predloga Premk, ki bo predlog tudi predstavljal v zakonodajnem postopku, danes zadržan in se seje ne more udeležiti, zato predlagajo, da se obravnava predloga prestavi.

Tereza Novak (Svoboda), ki tudi predseduje odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, je na današnji seji pojasnila, da glede na to, da Premka ni, predlagajo umik točke z dnevnega reda današnje seje, ne pa tudi umik iz zakonodajnega postopka. Predlagajo obravnavo predloga v marcu. Za umik je od 12 navzočih na odboru glasovalo 11 poslancev, proti ni bil nihče.

Pod zakonski predlog sta se poleg Premka podpisala še poslanca Svobode Branko Zlobko in Urška Klakočar Zupančič. "Tako kot je bila osamosvojitev Slovenije stvar vseh državljanov, tako imajo tudi vsi državljani pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tem času," je ob predstavitvi predloga v decembrski izjavi za medije poudaril Premk. Takrat je dejal, da za predlogom zakona stoji celotna poslanska skupina Svobode, z drugimi poslanskimi skupinami pa se o podpori niso dogovarjali.

Predlog določa, da se ne glede na določbe drugih predpisov zagotovi prost dostop do določenih dokumentov in gradiva o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Kot pojasnjujejo predlagatelji, je namen obveščenost javnosti o vseh okoliščinah nedovoljenega izvoza, uvoza, tranzita ali posredništva v prometu z vojaškim orožjem in opremo Teritorialne obrambe oziroma Slovenske vojske, ki ga je izvajala Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun v času od 18. julija 1991 do 29. marca 1994, in o vpletenosti takratnih nosilcev javnih funkcij in vpletenih posameznikov.

V predlogu je navedeno tudi, kateri dokumenti se štejejo za dokumente o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Po predlogu bi se preklicala tajnost podatkov oziroma rok nedostopnosti v teh dokumentih.

Zaradi varstva zasebnosti in dostojanstva posameznika bi se varovali osebni podatki v dokumentih. Pri tem bi veljale nekatere izjeme, med drugim za nosilce javnih funkcij in javnih uslužbencev.

Zakonodajno-pravna služba je bila kritična do besedila predloga. Zakon po njihovem mnenju med drugim ne zagotavlja spoštovanja načel ustavnosti in zakonitosti, sorazmernosti, varovanja osebnih podatkov in varovanja interesov državne varnosti. Kot so denimo navedli, predlog določa odstop od predpisov, ki urejajo parlamentarno preiskavo, tajnost podatkov, dostop do informacij javnega značaja, delovanje obveščevalnih in varnostnih služb, predkazenski in kazenski postopek in varstvo arhivskega gradiva, ta odstop pa je določen pavšalno.

"Ne glede na to pa je v gradivu spregledano, da sta dostop do informacij javnega značaja in uporaba arhivskega gradiva v pravnem redu Republike Slovenije že zagotovljena, in sicer z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih," so zapisali. Prav tako po njihovih pojasnilih veljavna ureditev omogoča tudi dostop do tajnih podatkov, preklic tajnosti namreč ureja zakon o tajnih podatkih.

Po predlogu zakona naj bi bila tajnost podatkov, vsebovanih v posameznih dokumentih, preklicana že s samim zakonom, kar pomeni preklic brez izdaje odločbe, s tem pa tudi brez preverjanja (vsakega dokumenta posebej), ali še obstajajo škodljive posledice zaradi razkritja tajnega podatka, so navedli v mnenju zakonodajno-pravne službe. Menijo, da je ustavno nedopusten tudi predlagan način ugotavljanja odgovornosti in vpletenosti oseb.

Odbor se je sicer na današnji seji seznanil tudi z letnim poročilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS za leto 2023.