STA novice / Vrhovno sodišče: Dohodki samostojnega podjetnika za vodenje družbe dohodki iz delovnega razmerja

Zadeva izhaja iz odločitve Finančne uprave RS (Furs), ki je leta 2019 družbi z omejeno odgovornostjo dodatno odmerila in naložila v plačilo akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost na podlagi izplačil posamezniku v skupni višini približno 16.600 evrov s pripadajočimi obrestmi. Posameznik je za družbo vodil posle kot direktor ter opravljal dela iz njene gostinske in kovinarske dejavnosti. Delal je izključno zanjo, v njenih prostorih in z njenimi sredstvi, pri njej pa ni bil zaposlen, ampak je dela opravljal na podlagi dveh pogodb o poslovnem sodelovanju, je razvidno iz odločitve vrhovnega sodišča.

Furs je odločitev utemeljil na podlagi zakona o davčnem postopku in s tem povezani ugotovitvi, da gre pri dohodkih za dela, ki jih je ta posameznik opravljal za družbo, za dohodke iz delovnega razmerja. Pri tem se je skliceval na zakon o dohodnini.

Podjetje se je pritožilo na ministrstvo za finance, a je pritožbo zavrnilo. Nato je vložilo tožbo na upravno sodišče, a bilo prav tako neuspešno. Upravno sodišče je namreč pritrdilo Fursu, da sta bili pogodbi o poslovnem sodelovanju med tožnico in samostojnim podjetnikom sklenjeni z namenom, da bi se družba izognila plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost za delo njenega direktorja oziroma z namenom doseči ugodnejšo davčno obravnavo njegovih dohodkov.

Presodilo je, da je Furs ravnal pravilno, ko je dohodek, ki ga je posameznik prejel za opravljanje nalog direktorja, ter tudi dohodek, ki ga je prejel za opravljanje drugih del iz dejavnosti podjetja, opredelil kot dohodek iz delovnega razmerja.

Na zahtevo družbe je vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede pravilnosti takšnega stališča in jo v nadaljevanju opredelilo kot utemeljeno. Presodilo je, da se dohodek, ki ga je za poslovodna dela prejel samostojni podjetnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju, ne more obdavčiti kot dohodek iz dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak kot dohodek, za katerega se šteje, da izhaja iz delovnega razmerja.

V zvezi z obdavčitvijo dohodkov samostojnega podjetnika za opravljeno delo, ki ni vodenje poslov, ampak je bilo opravljeno v sklopu dejavnosti gospodarske družbe, pa je pojasnilo, da nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor.

Ob tem ni izključilo možnosti, da bi tovrstni pravni posel skupaj z drugimi predstavljal umetno shemo, namenjeno izogibanju plačevanja davkov, vendar morajo biti te okoliščine ugotovljene v vsakem primeru posebej.

"Celo v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja pa davčni organ, če med delavcem in delodajalcem ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne more za nadzorovano obdobje po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja delovnega razmerja, saj lahko nastanek delovnega razmerja ugotavlja le pristojno sodišče v delovnem sporu," so dodali na vrhovnem sodišču.